15 najbolj strupenih odpadkov na svetu: Plastika in mikroplastika

S pomočjo umetne inteligence smo sestavili seznam 15 nevarnih strupenih snovi, ki kot odpadki ogrožajo okolje in naše zdravje. V naslednjih tednih bomo za vsakega od njih pogledali, kako in kje nastaja ter kje na svetu je teh odpadkov največ.

Vsak od teh strupenih odpadkov zahteva ciljno rešitev: zmanjševanje nastajanja, ponovno uporabo, učinkovito zbiranje, recikliranje ter preprečevanje uhajanja v okolje. Nekateri med njimi nastajajo po celem svetu, drugi bolj lokalno – a vsi predstavljajo globalni okoljski problem.

---

Plastika in mikroplastika

Plastika je postala ena najbolj razširjenih snovi sodobnega sveta, hkrati pa tudi eden najbolj problematičnih odpadkov. Njena ključna težava je, da se v naravi ne razgradi, temveč se postopoma drobi na vedno manjše delce – mikroplastiko in nanoplastiko.

Mikroplastika so delci plastike, manjši od 5 milimetrov, ki nastajajo bodisi z razpadanjem večjih kosov plastike bodisi so bili že prvotno proizvedeni v majhni obliki. Ti delci so danes prisotni povsod: v morjih, rekah, tleh, zraku, hrani in celo v človeškem telesu.

Plastika in mikroplastika nista nevarni le kot fizični delci, temveč tudi kot prenašalci strupenih kemikalij, saj vežeta težke kovine, pesticide, PFAS in druge obstojne onesnaževalce. Poleg tega številne plastike vsebujejo lastne škodljive dodatke, ki se sčasoma sproščajo v okolje.

Kje nastajata kot odpadek?

Plastični odpadki in mikroplastika nastajajo na več načinov:

1. Potrošniška plastika za enkratno uporabo
   Embalaža, vrečke, plastenke, pribor in drugi izdelki za kratkotrajno uporabo predstavljajo največji delež plastičnih odpadkov.
2. Razpadanje večjih plastičnih kosov v okolju
   Plastika v naravi razpada zaradi sonca, valovanja in mehanskih obremenitev, pri čemer nastaja sekundarna mikroplastika.
3. Tekstil in sintetična vlakna
   Pranje oblačil iz umetnih materialov sprošča mikrovlakna, ki prehajajo v odpadne vode.
4. Pnevmatike in cestni promet
   Obraba avtomobilskih pnevmatik je eden največjih virov mikroplastike v okolju.
5. Industrija in gradbeništvo
   Barve, premazi, tesnila in industrijski materiali prispevajo k onesnaženju z mikroplastiko.
6. Odlagališča in slabo upravljani odpadki
   Plastični odpadki na odlagališčih in v naravi so dolgoročen vir mikroplastike.

Kje v svetu je plastike in mikroplastike največ?

Največje količine plastike in mikroplastike se kopičijo v svetovnih oceanih, zlasti v velikih oceanskih vrtincih, kot je Veliki pacifiški otok smeti. Močno onesnažena so tudi obalna območja in rečni sistemi v Aziji, kjer velike reke v morja prinašajo ogromne količine plastičnih odpadkov. Mikroplastika je zaznana tudi v oddaljenih in navidezno neokrnjenih okoljih, vključno s polarnih območjih.

Največja onesnaženja s plastiko in mikroplastiko

Plastika in mikroplastika se najpogosteje kopičita v:

1. Morskih in sladkovodnih ekosistemih

Morja, oceani, reke in jezera so končni zbiralniki plastičnih odpadkov.

2. Tleh

Kmetijska tla, mestna tla in odlagališča vsebujejo velike količine mikroplastike.

3. Zraku

Mikroplastika je prisotna tudi v zraku in se vdihava.

4. Prehranski verigi

Ribe, školjke, sol, voda in druga živila pogosto vsebujejo mikroplastične delce.

Plastika in mikroplastika v Sloveniji

V Sloveniji je problem plastike in mikroplastike povezan predvsem z visoko porabo plastične embalaže, prometom ter razpršenimi viri onesnaženja. Mikroplastika je bila zaznana v rekah, jezerih, tleh in tudi v obalnem morju. Poseben izziv predstavljajo mikrovlakna iz tekstila in delci iz obrabe pnevmatik, ki jih obstoječe čistilne naprave ne zadržijo v celoti. Čeprav ima Slovenija razmeroma dobro vzpostavljen sistem ravnanja z odpadki, plastika zaradi svoje obstojnosti ostaja dolgoročen okoljski problem, ki zahteva sistemske spremembe v proizvodnji, potrošnji in ravnanju z materiali.

---

The post 15 najbolj strupenih odpadkov na svetu: Plastika in mikroplastika appeared first on Eko Dežela.