15 najbolj strupenih odpadkov na svetu: E-odpadki

S pomočjo umetne inteligence smo sestavili seznam 15 nevarnih strupenih snovi, ki kot odpadki ogrožajo okolje in naše zdravje. V naslednjih tednih bomo za vsakega od njih pogledali, kako in kje nastaja ter kje na svetu je teh odpadkov največ.

Vsak od teh strupenih odpadkov zahteva ciljno rešitev: preventivo, ločeno zbiranje, varno recikliranje in nadzorovano odstranjevanje nevarnih komponent. Nekateri med njimi nastajajo po celem svetu, drugi bolj lokalno – a vsi predstavljajo globalni okoljski problem.

E-odpadki (elektronski odpadki)

E-odpadki so ena najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu. V to skupino sodijo zavrženi električni in elektronski izdelki, kot so telefoni, računalniki, televizorji, gospodinjski aparati, baterije in elektronske komponente.

Čeprav e-odpadki pogosto delujejo nenevarni, vsebujejo veliko količino strupenih snovi, med njimi svinec, kadmij, živo srebro, krom VI, bromirane zaviralce gorenja in PFAS. Ob nepravilnem ravnanju se te snovi sproščajo v zrak, tla in vode ter predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Posebna nevarnost e-odpadkov je v njihovi sestavi: gre za mešanico nevarnih snovi in dragocenih materialov, kar pomeni, da so hkrati okoljski problem in neizkoriščen vir surovin.

Kje nastajajo e-odpadki?

E-odpadki nastajajo predvsem zaradi:
1. Hitre menjave elektronskih napravKrajša življenjska doba naprav in potrošniški trendi povzročajo hitro kopičenje odpadkov.
2. Načrtovane zastarelostiTežko popravljivi izdelki in nezdružljivost programske opreme povečujejo količine zavrženih naprav.
3. Nepravilnega zbiranja in recikliranjaVelik delež e-odpadkov se ne obravnava v uradnih sistemih, temveč konča na odlagališčih ali v naravi.
4. Nelegalnega izvozaE-odpadki se pogosto izvažajo v države z nižjimi okoljskimi standardi.
5. Sežiganja in ročne razgradnjeV številnih državah se e-odpadki razstavljajo ročno ali sežigajo, kar povzroča hudo onesnaženje.

Kje v svetu je e-odpadkov največ?

Največ e-odpadkov nastaja v Severni Ameriki, Evropi in Vzhodni Aziji, kjer je poraba elektronskih naprav največja. Velik del teh odpadkov se nato nezakonito izvaža v države zahodne Afrike in jugovzhodne Azije, kjer se razgrajuje v nevarnih razmerah.

Največja onesnaženja

E-odpadki povzročajo največje okoljske in zdravstvene težave v:

1. Tleh in vodah
Težke kovine in kemikalije iz e-odpadkov izpirajo v tla in podtalnico.

2. Zraku
Sežiganje kablov in plastike sprošča dioksine, furane in težke kovine.

3. Okoljih ročne razgradnje
Delavci, pogosto otroci, so izpostavljeni neposrednemu vdihavanju strupenih hlapov in prahu.

4. Urbanih območjih držav v razvoju
Celotne skupnosti živijo v neposredni bližini odlagališč e-odpadkov.

Kaj pa v Sloveniji?

V Sloveniji nastaja vedno več e-odpadkov zaradi visoke uporabe elektronskih naprav in njihove hitre zamenjave. Sistem ločenega zbiranja je vzpostavljen, vendar se kljub temu del elektronskih odpadkov še vedno znajde med mešanimi odpadki ali na nelegalnih odlagališčih. Poseben izziv predstavljajo majhne elektronske naprave in baterije, ki pogosto niso pravilno oddane. Zaradi vsebnosti nevarnih snovi je ustrezno zbiranje in recikliranje e-odpadkov ključno za preprečevanje onesnaženja tal, voda in zraka ter za vračanje dragocenih materialov v krožno gospodarstvo.

The post 15 najbolj strupenih odpadkov na svetu: E-odpadki appeared first on Eko Dežela.