1000 evrov za dostojno življenje? Razprava o minimalni plači znova deli Slovenijo

Današnji posvet v Ljubljani o dvigu minimalne plače ni le tehnična razprava o številkah, temveč zgoščena slika širšega družbenega vprašanja: koliko je v Sloveniji vredno dostojno življenje – in kdo bo zanj plačal račun. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je socialnim partnerjem predstavil predlog, po katerem bi minimalna plača za samsko osebo brez otrok in brez posebnih olajšav letos znašala 1000 evrov neto. To je 113 evrov več kot zdaj.

Izhodišče predloga je nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki so se od zadnje ocene leta 2022 zvišali za 124 evrov in zdaj znašajo 791 evrov. Prav ti stroški so po zakonu temelj za določanje minimalne plače: ta mora znašati med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, pri čemer se vsako leto uskladi z inflacijo, dodatno pa se lahko upoštevajo gibanje plač, zaposlenosti in gospodarska rast.

Minimalna plača za leto 2025 je sicer znašala 1278 evrov bruto, kolikšen bo letošnji bruto znesek, pa še ni znano. Prav tu se odpira prostor za razhajanja – ne le matematična, temveč tudi vsebinska.

Na eni strani sindikati. Predlagano zvišanje pozdravljajo, saj po njihovem mnenju sledi realnosti vsakdanjega življenja, v katerem stroški hrane, bivanja in storitev že dolgo prehitevajo plače. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je ob tem poudaril, da od ministra na posvetu pričakujejo predvsem natančnejša pojasnila in konkreten izračun, ki bo pokazal, kako se bo predlagani neto znesek prelil v bruto in kakšne bodo posledice za delavce.

Na drugi strani delodajalci, ki opozarjajo na vzdržnost. Po besedah Gospodarske zbornice Slovenije in njenega glavnega izvršnega direktorja za socialni dialog Mitje Gorenščka bi takšen dvig za številna podjetja pomenil preveliko breme. V času negotovih gospodarskih razmer, pritiska stroškov in ohlajanja nekaterih trgov bi po njihovem mnenju lahko ogrozil konkurenčnost in delovna mesta.