10 let družbe Slovenski državni gozdovi: razmislek o prihodnosti upravljanja gozdov

Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), ki upravlja gozdove v lasti Republike Slovenije, letos obeležuje 10 let delovanja. Ob tej priložnosti je 13. marca 2026 v Šentjerneju organizirala strokovni posvet z naslovom »Upravljanje gozdov za prihodnje generacije«, ki je združil predstavnike ključnih gozdarskih institucij v Sloveniji.

SiDG je upravljanje državnih gozdov prevzel ob izteku koncesionarskega sistema. Glavni direktor družbe mag. Marko Matjašič je v uvodnem nagovoru poudaril, da je sedanji sistem upravljanja skladen z evropsko prakso in za državo tudi ekonomsko ugodnejši. V prvem desetletju delovanja se je družba soočila s številnimi zahtevnimi preizkušnjami, predvsem z obsežnimi ujmami, ki jih je uspešno obvladala.

Slavnostni govornik, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za finance Klemen Boštjančič, je izpostavil pomembno vlogo SiDG pri ohranjanju dobrega stanja državnih gozdov ter pri razvoju domače gozdno-lesne verige. Posebej je poudaril investicijo hčerinske družbe Fagus Slovenica v sodobno žago za predelavo bukovega lesa, ki predstavlja pomemben korak za razvoj predelave listavcev v Sloveniji.

O širšem pomenu gozdov za družbo je spregovorila tudi dr. Vida Čadonič Špelič, predsednica Odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je poudarila njihov pomen za kakovost življenja prebivalcev ter se zahvalila družbi za odgovorno upravljanje tega pomembnega naravnega vira.

V strokovnem delu posveta je dr. Robert Mavsar z Evropskega inštituta za gozdove predstavil ključne razvojne trende na evropski ravni. Med pomembnejšimi izzivi je izpostavil krepitev ekološke odpornosti gozdov, povečanje dodane vrednosti ter nujnost učinkovitega komuniciranja z javnostjo in vključevanja nove generacije strokovnjakov.

Razvojne možnosti na področju predelave lesa sta predstavila prof. dr. Miha Humar in mag. Mitja Piškur. Opozorila sta na neizkoriščen potencial listavcev, zlasti bukovine, ter na možnosti inovativne rabe manj kakovostnega lesa – od izolacijskih materialov do naprednih proizvodov, kot je karton iz nanoceluloze.

Pomembno vlogo gozdov kot prostora za rekreacijo in vira nelesnih gozdnih proizvodov je izpostavil tudi dr. Anže Japelj z Gozdarskega inštituta Slovenije. V Sloveniji je zanimanje za tovrstne dejavnosti nadpovprečno, kar odpira dodatne priložnosti, pa tudi izzive za upravljanje.

Direktor SiDG dr. Aleš Kadunc je opozoril na ključne dejavnike, ki vplivajo na poslovanje, med drugim na obseg sanitarnih sečenj, razmere na trgu lesa in operativne omejitve pri delu. Kot pomembno razvojno usmeritev je izpostavil potrebo po izboljšanju produktivnosti, vzpostavitvi skladišč lesa ter krepitvi sodelovanja z vsemi deležniki v gozdnem prostoru.

Sledila je okrogla miza, na kateri so o izzivih upravljanja gozdov v prihodnosti razpravljali mag. Alenka Korenjak (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Gregor Danev (direktor Zavoda za gozdove Slovenije), Marjan Hren (predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije), Darko Sajko (generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport), Kaja Zoran Ledinek (direktorica podjetja Solis Timber) in mag. Marko Matjašič (SiDG). Predstavnica ministrstva mag. Alenka Korenjak je izpostavila pomen dialoga med ključnimi deležniki za doseganje soglasja o spremembah zakonodaje. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je opozoril na potrebo po premišljenih in strokovno utemeljenih spremembah. Predstavnik zasebnih lastnikov gozdov Marjan Hren je izpostavil vprašanje predkupne pravice države pri večjih gozdnih kompleksih ter problem razdrobljenega lastništva. Darko Sajko je predstavil ukrepe države za spodbujanje razvoja lesnopredelovalne industrije, Kaja Zoran Ledinek pa je opozorila na zahtevne razmere na globalnem trgu in potrebo po stalnem prilagajanju. Mag. Marko Matjašič je poudaril, da so državni gozdovi v dobrem stanju, ter izpostavil pomen nenehnega izboljševanja notranjih procesov.

Razprave na posvetu so pokazale, da je upravljanje državnih gozdov v Sloveniji kljub številnim izzivom uspešno in razvojno naravnano. Ob tem ostaja pomemben izziv nadaljnji razvoj konkurenčne in učinkovite lesnopredelovalne industrije.