AI, čipi in avtomatizacija: kaj bo v prihodnjih letih najbolj spremenilo vsakdan?

V prihodnjih letih se tehnologija najverjetneje ne bo spremenila z enim samim velikim preskokom, ampak z več hkratnimi premiki. Najmočnejši bodo umetna inteligenca, avtomatizacija, naprednejši čipi, kibernetska varnost in postopno zorenje kvantnih tehnologij. Za uporabnike to pomeni manj vidne “gadget” novosti in več sprememb v načinu dela, učenja, zdravstva, javnih storitev in vsakdanjih odločitev.

To ne bo prihodnost, v kateri bo vse povsem avtomatsko ali brez človeka. Bolj verjeten je svet, kjer bo tehnologija vse bolj prisotna v ozadju, človek pa bo moral bolje razumeti, kdaj ji zaupati, kdaj jo nadzorovati in kdaj ji postaviti mejo.

Zakaj bo umetna inteligenca glavni motor sprememb?

Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih najvplivnejša zato, ker ni omejena na eno panogo. Uporabna je v administraciji, programiranju, diagnostiki, logistiki, izobraževanju, bančništvu in proizvodnji. Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da bodo prav tehnološke spremembe, med njimi generativna umetna inteligenca, med ključnimi dejavniki preoblikovanja dela do leta 2030.

Foto: Umetna inteligenca

Pomembno je, da AI ne bo povsod pomenila istega. V nekaterih poklicih bo predvsem pospešila rutinska opravila, drugje bo služila kot pomoč pri analizi, ponekod pa bo odprla povsem nova delovna mesta. To pomeni, da vprašanje ne bo več samo, ali bo AI “vzelo delo”, ampak katera opravila bo skrajšalo, katera podražilo in katera naredilo bolj dostopna.

Ali bodo ljudje zaradi tehnologije izgubljali službe?

Kratek odgovor je: nekateri poklici se bodo krčili, drugi rasli, večina pa se bo spremenila. Svetovni gospodarski forum v poročilu za leto 2025 ocenjuje, da bi lahko do leta 2030 nastalo 170 milijonov novih delovnih mest, 92 milijonov pa jih bilo izrinjenih, kar pomeni neto rast, a hkrati zelo velik premik v znanjih in nalogah.

To ni samodejno dobra novica za vsakega delavca. Če se delo spremeni hitreje kot usposabljanje, tehnologija poveča negotovost. Če pa podjetja in države vlagajo v prekvalifikacijo, lahko ista tehnologija poveča produktivnost in odpre bolj zahtevna ter bolje plačana dela.

Mit: tehnologija vedno samo jemlje delovna mesta.
Dejstvo: pogosteje ukinja posamezne naloge in spreminja poklice, ne pa nujno celotnega dela.

Kako bodo videti naprave in digitalne storitve?

Velik del spremembe bo manj viden, kot si ljudje pogosto predstavljajo. Ne gre nujno za to, da bomo vsi nosili futuristična očala ali uporabljali robote doma. Bolj verjetno je, da bodo naprave postale bolj “neopazne”: bolj povezane, bolj personalizirane in bolj samodejne.

Primer iz prakse je telefon, ki ne bo več le zaslon z aplikacijami, ampak osebni vmesnik za iskanje, prevajanje, načrtovanje, glasovno upravljanje in obdelavo vsebin. Podobno bodo pametnejši tudi avtomobili, bolnišnični sistemi, tovarniške linije in javne storitve. Uporabnik bo manj kliknil in več naročil, preveril ali popravil.

Foto: Uporabnost telefona

Zakaj bodo čipi in podatkovna infrastruktura pomembnejši od same aplikacije?

Velik del prihodnosti ne bo odvisen le od pametnih programov, ampak od tega, ali bo dovolj zmogljivih čipov, podatkovnih centrov, omrežij in elektrike. Evropska komisija zato poudarja pomen evropske politike za polprevodnike, saj brez čipov ni ne umetne inteligence ne sodobne industrije.

To je pomembno tudi za Evropo in Slovenijo. Če bo celina tehnološko močna le pri uporabi, ne pa tudi pri proizvodnji in infrastrukturi, bo ostala odvisna od drugih. V praksi to pomeni počasnejši razvoj, večjo ranljivost dobavnih verig in dražje storitve.

Kaj se bo zgodilo z zasebnostjo in varnostjo?

Več ko bo avtomatizacije, več bo tudi tveganj. Napadi ne bodo usmerjeni samo v krajo gesel, ampak v manipulacijo podatkov, zlorabo glasovnih in slikovnih posnetkov ter vdor v sisteme, ki odločajo o plačilih, identiteti ali proizvodnji. Tehnologija prihodnosti bo zato nujno tudi varnostna tehnologija.

Posebej pomembna je priprava na kvantno dobo. Ameriški NIST je leta 2024 objavil prve standarde za postkvantno kriptografijo, kar pomeni, da se države in podjetja že pripravljajo na čas, ko bodo obstoječe metode šifriranja ranljive. OECD opozarja, da kvantne tehnologije obljubljajo velike koristi, hkrati pa prinašajo resna vprašanja glede zasebnosti, varnosti in državne moči.

Kdaj bo kvantna tehnologija res pomembna za vsakdanje življenje?

Ne takoj in ne v obliki, kot jo pogosto prikazujejo popularni članki. Kvantno računalništvo v prihodnjih nekaj letih najverjetneje še ne bo del vsakdanjega domačega življenja. Bo pa vse bolj pomembno za raziskave, farmacijo, optimizacijo, merilne sisteme in predvsem za področje šifriranja.

To je dober primer razlike med odmevno novico in dejansko uporabnostjo. Kvantna tehnologija je resna in hitro napreduje, vendar še ni zrela za množično splošno uporabo. V naslednjih letih bo njen vpliv najprej posreden: prek varnosti, znanosti, industrije in državnih strategij.

Kako bodo pravila vplivala na razvoj tehnologije?

Tehnologija se ne bo razvijala več v skoraj praznem prostoru. Evropska unija je z Aktom o umetni inteligenci uvedla okvir, ki temelji na stopnji tveganja. Nekatere določbe že veljajo, celoten režim pa se uvaja postopno. To pomeni, da prihodnost ne bo odvisna samo od tega, kaj je mogoče narediti, ampak tudi od tega, kaj bo dovoljeno, dokazljivo in pravno odgovorno.

Za podjetja bo to pomenilo več dokumentiranja, testiranja in preverjanja sistemov. Za uporabnike pa predvsem to, da bo vprašanje zaupanja postalo del izdelka. Tehnologija, ki bo hitra, a netransparentna, bo težje obstala kot rešitev, ki je počasnejša, a bolj preverljiva.

Kaj bo to pomenilo za šole, delo in vsakdanje navade?

Največji pritisk bo na znanje. Evropska komisija v poročilu o digitalnem desetletju za leto 2025 ugotavlja, da ima le 55,6 odstotka Evropejcev osnovne digitalne spretnosti. To je slab znak za čas, v katerem bo tudi osnovno delo pogosto zahtevalo razumevanje podatkov, orodij AI in digitalne presoje.

Foto: Digitalne spretnosti

UNESCO pri uporabi generativne umetne inteligence v izobraževanju opozarja, da tehnologija ne more nadomestiti pedagoške presoje. To je verjetno eden ključnih naukov prihodnjih let. Orodja bodo zmogljivejša, toda družba bo potrebovala več človeške presoje, ne manj.

Kratek praktičen preizkus za posameznika:

• ali znam preveriti, ali je digitalna vsebina verodostojna,
• ali znam uporabljati AI kot pomoč, ne kot nadomestek razmišljanja,
• ali razumem osnovna pravila zasebnosti, gesel in deljenja podatkov.

Kaj si je vredno zapomniti?

Tehnologija prihodnjih let ne bo samo hitrejša, ampak bolj vpeta v odločitve, delo in pravila. Največja razlika ne bo v tem, da bodo stroji postali “čudežni”, ampak v tem, da bo družba morala odločiti, kje tehnologiji prepusti več moči in kje jo mora omejiti.

Pripravil: J.P.

Vir: World Economic Forum, Evropska komisija, OECD, NIST, UNESCO, Pexels, Magnific