Zelenski v petek k Trumpu na podpis dogovora o redkih zemljah (ozadje)

Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo napovedal, da bosta z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim v petek v Washingtonu podpisala dogovor o redkih zemljah. Ta za zdaj ne vključuje varnostih jamstev, ki so za Ukrajino nujne. ZDA pa bi kljub navedbam Kijeva o ogromnih zalogah surovin lahko dobile bistveno manj, kot pričakujejo.

Trump si že od začetka meseca prizadeva s Kijevom skleniti dogovor, s katerim bi Ukrajina v zameno za pomoč ZDA zagotovila redke zemlje in druge ključne surovine. Prepričan je, da je dogovor pomemben za Kijev in bo hkrati omogočil, da ZDA dobijo nazaj denar in ga zaslužijo tudi v prihodnje.

Predlog sicer ni popolnoma nov, saj je Zelenski zaveznicam že lani predlagal nekaj podobnega. Sredi meseca je ukrajinski predsednik tudi zavrnil prvi predlog ZDA, saj so v njem manjkala ustrezna varnostna zagotovila za Ukrajino, vseeno pa se je zavzel za nadaljevanje pogajanj.

Ukrajinski vladni viri so nato v torek zvečer potrdili, da sta Kijev in Washington po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegla dogovor, v sredo pa je Zelenski dejal, da državi čaka še veliko dela.

“To je le začetek, okvir, ki je lahko zelo uspešen. Uspeh bo odvisen od našega pogovora s predsednikom Trumpom,” je povedal Zelenski in opozoril, da v dogovoru za zdaj še vedno ni ameriških varnostih jamstev. Meni, da brez njih ne bo premirja. “Rad bi našel pot v Nato ali kaj podobnega. Če ne bomo dobili varnostnih jamstev, ne bomo imeli premirja, nič ne bo delovalo,” je še dodal.

Trump je sicer prepričan, da bi tovrstna jamstva morala dati Evropa. Glede morebitne poti Ukrajine v zvezo Nato pa je dejal, da lahko pozabijo na to. Meni namreč, da se je vojna v Ukrajini začela ravno zaradi pogovorov o morebitnem članstvu ruske sosede v Natu.

Ključne podrobnosti dogovora o redkih zemljah še niso znane. Kot poroča britanski BBC, naj bi ZDA opustile zahtevo po 500 milijardah dolarjev prihodkov od ukrajinskih naravnih virov. Dogovor naj bi predvideval skupno izkoriščanje rudnega bogastva preko skupnega sklada obeh držav. Vanj naj bi se stekalo 50 odstotkov ukrajinskih prihodkov od naravnih virov.

Kot je nedavno dejal ukrajinski premier Denis Šmihal, bodo v sklad prispevale tudi ZDA, sredstva pa naj bi investirali v razvoj, obnovo in varnost Ukrajine.

Po oceni Kijeva se v Ukrajini nahaja približno pet odstotkov svetovnih zalog ključnih surovin, vključno z grafitom, litijem, titanom, berilijem in uranom. Te surovine so med drugim pomembne v obrambni in tehnološki industriji ter bi nekoliko zmanjšale ameriško odvisnost od kitajskih surovin.

Kljub navedbam Kijeva o ogromnih zalogah surovin pa bi lahko ZDA dobile bistveno manj, kot pričakujejo, saj natančen obseg ukrajinskega rudnega bogastva še vedno ni znan, ob tem piše bruseljski portal Politico.

Podatki o rudnem bogastvu namreč temeljijo na zastarelih in nepopolnih ocenah iz časa Sovjetske zveze, ki so bile opravljene med šestdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja ter niso upoštevale stroškov njihovega izkoriščanja.

Tudi če bi nadaljnje raziskave potrdile navedbe Kijeva, bi izkoriščanje surovin zahtevalo ogromno časa in denarja. Poleg gradnje vse potrebne infrastrukture za izkoriščanje rudnin bi bila nujna še obnova osnovne infrastrukture za vzdrževanje rudarskega sektorja, od cest do elektrarn, ter razminiranje ukrajinskega ozemlja, kar bi lahko trajalo več kot desetletje.

Dodatno oviro pri izkoriščanju surovin bi lahko predstavljala tudi ruska okupacija ukrajinskega ozemlja. V začetku tedna je sicer ruski predsednik Vladimir Putin namignil na morebitne ameriške naložbe v strateške rudnine v Rusiji in ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva priključila.

Redke zemlje so ime za skupino 17 elementov v periodnem sistemu. Veljajo za strateške surovine, saj imajo ključno vlogo v industrijskih panogah, ki med drugim razvijajo računalnike, baterije in najsodobnejšo energetsko tehnologijo.

Ameriški geološki zavod USGSV je lani ocenil, da je bilo na nahajališčih po vsem svetu skupno 110 milijonov ton redkih zemelj, od tega 44 milijonov na Kitajskem. Ta že desetletja s pridom izkorišča svoje zaloge z obsežnimi naložbami v rafinerije – pogosto brez strogega okoljskega nadzora, ki ga zahtevajo zahodne države.

Čeprav redke zemlje v resnici niso tako redke, pa je pridobivanje in predelovanje teh surovin težavno in drago. Razvoj potrebne infrastrukture v Ukrajini za njihovo izkoriščanje bi tudi ob ameriških naložbah trajal več let in bi bil verjetno manj učinkovit kot denimo pošiljanje rudnin v predelavo na Kitajsko, ki ima že razvito infrastrukturo, še piše Politico.