Zaprtje, ki odmeva po svetu: ali je ikonični Train Street v Hanoj-u za vedno izgubljen? (VIDEO in FOTO)

59 minutes ago 22

ARTICLE AD

Ena najbolj slavnih ulic v Aziji doživlja preobrat. Turisti so jo oboževali, domačini so jo izkoriščali, oblasti pa zdaj pravijo, da je dovolj.

Nenadna odločitev, ki je presenetila obiskovalce

Še pred nekaj dnevi so po družbenih omrežjih krožile le govorice. Včeraj je postalo uradno: oblasti v Hanoju so začele čistiti in zapirati znamenito ulico Train Street, kjer je vlak vozil dobesedno med kavarnami, mizami in turisti, ki so lovili popoln kader za Instagram. Zadnja leta so ulico že večkrat zaprli, nato pa spet odprli. Tokrat pa – kot pravi več domačih vodnikov – ukrepi delujejo veliko bolj resni, bolj dokončni. Ljudje, ki so tja odhajali po tisti adrenalinski občutek, zdaj pogosto naletijo na zaprte lokale, odstranjene stole in policiste, ki nadzorujejo vsak korak.

A zgodba ima nepričakovan zasuk

Če mislite, da je Train Street le ena ulica, je tu majhna skrivnost, ki jo mnogi spregledajo. V resnici sta dve. Ena – tista slavna, prenatrpana – je danes pod strogim nadzorom. Druga, nekaj sto metrov južneje od glavne postaje, se še vedno občasno odpira. Manj turistov, enak hrup koles vlaka, več pristnega utripanja starega Hanoja. »Izkušnja je skoraj ista, le da ni kaosa,« pravijo potniki, ki so imeli srečo, da so jo našli.

Zakaj oblast tako vztraja? Denar, varnost in vtis

Resnica je preprosta in precej vietnamska: nič ni stalno. Oblasti se lahko jutri odločijo za popolno zaporo, časovno omejene sprehode ali pa povsem povrnejo staro stanje. Vse je možno – odvisno od politike, varnosti … in seveda denarja. Medtem domačini zaskrbljeno opazujejo dogajanje. Ulica je mnogim pomenila kruh. »Če zaprejo vse, bo polovica hiš ostala brez prihodka,« je dejal eden od lastnikov kavarn.

Bo Train Street res izginila?

Morda. Morda ne. Train Street nikoli ni bila le turistična atrakcija. Bila je oder – včasih nevaren, včasih čaroben – na katerem sta se srečala vsakdan domačinov in radovednost sveta. In prav zato je njen konec, če res prihaja, tako čustven. Ko bo naslednjič vlak peljal mimo, bo morda cesta prazna. A spomin na tisti dih, ki ga vsi zadržijo, ko vlak švigne nekaj centimetrov mimo njih, bo ostal še dolgo.