Zakonu o orožju se obeta zelena luč, a varnostnih razmer ne bo spremenil

Dopolnitvam Zakona o orožju, ki jih je Državni zbor obravnaval na izredni seji po nujnem postopku, se obeta podpora. Predlog, ki do konca januarja prihodnje leto uvaja možnost predaje nezakonitega orožja brez sankcij, je predstavljen kot nujni varnostni ukrep. A dogajanja na jugovzhodu države že predolgo opozarjajo, da se razmere slabšajo: streljanje, ogrožanje prebivalcev in vse bolj zaskrbljujoča poročila policije kažejo na upad občutka varnosti, medtem ko število kaznivih dejanj narašča, opozarja SDS. Porast izdanih orožnih listin po letu 2022 pa dodatno razkriva, da ljudje sami iščejo načine, kako zaščititi sebe in svoje bližnje. V takšnih okoliščinah ni pričakovati, da bo zgolj možnost nekaznovane predaje orožja prinesla želene učinke.

Vlada je predlog novele Zakona o orožju utemeljila kot odziv na tragični primer iz Novega mesta, kjer je bil oktobra ustreljen Aleš Šutar. Državna sekretarka na MNZ Tina Heferle je uvodoma povedala, da je “razlog in cilji te novele zagotoviti višjo stopnjo varnosti v Republiki Sloveniji oziroma v največji možni meri zmanjšati kriminaliteto, povezano z orožjem, ter posledično tudi zagotoviti kakovostnejše življenje vseh prebivalcev.”

Po predlogu bi posamezniki lahko do konca januarja prihodnje leto predali orožje brez sankcij. Predano orožje postane last Republike Slovenije, razen če je bilo ukradeno ali izgubljeno. Imetniki predanega orožja ne morejo pridobiti orožne listine, prav tako niso upravičeni do odškodnine.

Koalicija: podpora iz načel, ne iz zagotovil

V koaliciji predlogu stojijo ob strani, ob tem pa ponavljajo argumente o potrebi po zmanjševanju količine orožja v obtoku. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski vidi novelo kot “premišljen korak k povečanju javne varnosti”, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim pa, da je “vsak prostovoljno oddani kos orožja potencialna tragedija manj”. Levica dodaja, da “več orožja ne pomeni večje varnosti”, zato prebivalce poziva k oddaji orožja.

Kljub temu pa koalicijske izjave ne odgovarjajo na ključno vprašanje: ali bodo tisti, ki s svojim orožjem ogrožajo okolico, sploh pristopili k predaji?

Opozicijska SDS je sicer sejo zapustila, ker je Jelka Godec uvodoma opozorila, da je koalicija naredila iz parlamenta urgentno ambulanto. “Izredne seje kar letijo, tudi takrat, ko je jasno zapisano, da jih ne sme biti”. V dogovoru je namreč, da so ponedeljki za teren, torki za poslanske posvete. A Svoboda vse to ignorira. “Zakoni, ki jih tri leta niso zmogli pripraviti, se zdaj čudežno znajdejo v “nujnem postopku”, kot da grozi državna katastrofa”, je dodala.

.@jelka_godec: ⚠️ Koalicija je naredila iz parlamenta urgentno ambulanto 🏥 izredne seje kar letijo, tudi takrat, ko je jasno zapisano, da jih ne sme biti 🤦‍♀️ Ponedeljki za teren? Ignorirano. Torkovi posveti? Povoženi. ❌

🚨 Zakoni, ki jih tri leta niso zmogli pripraviti, se zdaj… pic.twitter.com/kHBhLaqHxG

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) December 2, 2025

Kljub odhodu večine poslancev pa je poslanec Andrej Kosi vseeno predstavil stališče stranke. Kritičen je bil do postopka, ki ga ocenjuje kot pretirano nujnega, saj “v Sloveniji ne veljajo izredne razmere ali vojno stanje“, vlada pa je imela dovolj časa, da zakon spremeni po rednem postopku.

Kosi je tudi neposredno izpostavil resnično ozadje predloga: “Streljanje v romskih naseljih je bilo ogromno, krogle so padale tudi na okoliška območja. Velika sreča je bila, da ni bil nihče poškodovan.” V SDS menijo, da nova ureditev ne bo bistveno spremenila razmer, saj ljudje, ki potrebujejo orožje za kriminal ali zastraševanje, svojega orožja pač ne bodo predali.

Stranka je zato predlagala dopolnilo, da bi osebe, ki vrnejo orožje, lahko zaprosile za orožno listino – kar bi po njihovem mnenju spodbudilo oddajo. Koalicija je dopolnilo zavrnila kot “skregano z logiko varne države”.  “Kljub temu, ker nam je mar za Slovence in Slovenke in ker želimo, da je varnostna situacija v Sloveniji izboljša ter ker nasprotujemo imetju ilegalnega orožja, bomo ta predlog zakona podprli”, je zaključil Kosi.

.@andrej_kosi: ‼️ Dogajanja na JV države so že predolgo opozarjala, da se razmere slabšajo. Streljanje, ogrožanje prebivalcev in poročila policije jasno kažejo, da se občutek varnosti zmanjšuje 📉 število kaznivih dejanj pa narašča 📈 Tudi porast orožnih listin po letu 2022 je… pic.twitter.com/hKV9O1pxvF

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) December 2, 2025

V NSi predlogu ne bodo nasprotovali. Poslanka Vida Čadonič Špelič opozarja, da je v državi 177.533 kosov legalnega orožja, le 100–183 kosov pa je letno zaseženih kot nelegalnih. To po njenem jasno kaže, da predaja nelegalnega orožja ni realni instrument za zmanjšanje kriminalitete.

Kdo bo v resnici predal orožje?

“Dvomimo, da bodo Romi ali drugi, ki orožje uporabljajo za svoje dejavnosti, to orožje prinesli. Morda bodo prinesli kakšen star kos, ki se ga želijo znebiti, ne pa tistega, ki ga dejansko rabijo,” opozarja Čadonič Špelič. Dodaja tudi, da je prav domače okolje za ženske pogosto najbolj nevarno in da se v številnih primerih uporablja legalno orožje. Po njenem mnenju je nadzor nad legalnim orožjem prav tako nujen kot boj proti ilegalnemu.

“Pričakovati je tudi, da bodo to morda izkoristili ljudje, ki so slučajno doma oziroma našli nelegalno orožje, morda po smrti kakšnega svojega sorodnika. In ker se bojijo morda policije, bodo zdaj izkoristili to priložnost in to nelegalno orožje prinesli. Kar seveda ni slabo, vendar, kot sem rekla, dvomimo, da bo velik učinek tam, kjer pa je potreben“, še menijo v NSi. “V Novi Sloveniji vseeno razumemo ali pa želimo verjeti, da bo ta zakon tudi prinesel večjo varnost v celi Sloveniji, posebno na Dolenjskem. Zato zakonu ne bomo nasprotovali”, je še zaključila poslanka.

Poslanci so se med razpravo na izredni seji spraševali, ali bodo prebivalci, ki imajo nezakonito orožje, to policiji tudi predali. V to dvomi tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je med razpravo dejal, da je predlog dopolnitve zakona povsem prazen, saj posamezniki orožja ne bodo vrnili, predlog pa služi zgolj “hranjenju volivcev”.

A. G.