Zakon o lastniški zadrugi delavcev uvaja novo obliko delavskega solastništva

Kot so zapisali na IUS-INFO, gre za „revolucionarno spremembo v slovenskem gospodarstvu“, ki omogoča sistematično pridobivanje delavskega lastništva skozi kolektivno organiziran pristop, „ki presega dosedanje individualne sheme solastništva“.

Zakon uvaja institut lastniške zadruge, organizirane kot pravne osebe brez odgovornosti, katere „izključni namen je pridobivanje in upravljanje kapitalske naložbe v matični družbi ter zagotavljanje pravic članom za dolgoročno in stabilno udeležbo v lastništvu“. Na IUS-INFO poudarjajo, da zakonodajalec vzpostavlja trojni sistem ureditve, ki obsega splošno zakonsko regulacijo, subsidiarno uporabo zadružne zakonodaje in posebne davčne spodbude.

Članstvo v tovrstni zadrugi je omejeno izključno na delavce matične ali povezanih družb, pri čemer je za pridobitev in ohranitev statusa zahtevana minimalna 75-odstotna participacija upravičenih delavcev.

Financiranje in sistem lastnih računov

Finančni mehanizem zadruge temelji na treh virih. Obvezni deleži članov, omejeni na 300 evrov, predstavljajo osnovo premoženja zadruge. Prispevki matične družbe, določeni s pogodbo o prispevku družbe, omogočajo „sistematično krepitev kapitalske naložbe“, pri čemer zakon omejuje višino prispevka na zmnožek deleža kapitalske naložbe in EBITDA matične družbe. Tretji vir predstavljajo namenska dolžniška sredstva, namenjena izključno pridobivanju kapitalskih naložb ali poplačilu valoriziranih vrednosti na osebnih računih članov.

Posebnost nove zakonodaje je tudi „sofisticiran sistem lastnih računov“, ki vključuje prehodni račun, osebne kapitalske račune in kolektivni opcijski račun. Razporeditev vrednosti med člane sledi pravilom, določenim v zadružnih aktih, pri čemer razmerje pripisov ne sme preseči razmerja ena proti osem. Sistem valorizacije omogoča delavcem sodelovanje pri rasti vrednosti podjetja in izplačilo ob prenehanju članstva.

Davčne olajšave in nadzorni okvir

Na IUS-INFO pojasnjujejo, da davčni režim predstavlja osrednji del podpornega sistema. Matična družba lahko uveljavlja davčno priznane odhodke za prispevke zadruzi, zadruga pa je upravičena do 100-odstotne olajšave za prihodke, financirane s strani matične družbe. Za fizične osebe zakon predvideva znižano obdavčitev dobička iz kapitala in degresivno obdavčitev izplačil, ki po 15 letih članstva pade na nič odstotkov. Pripisi vrednosti na osebne račune niso predmet obdavčitve do trenutka izplačila.

Za institucionalni okvir skrbi ministrstvo, pristojno za ekonomsko demokracijo, ki vodi evidenco lastniških zadrug in izvaja nadzor. Status zadruge se pridobi z odločbo ministrstva, zakon pa določa tudi pogoje za mirovanje ali odvzem statusa ob neizpolnjevanju obveznosti. V register se po uradni dolžnosti vpiše oznaka „lastniška zadruga delavcev“ ali kratica „l.z.d.“.

Upravljanje, prehodna ureditev in izzivi

Organ upravljanja sestavljajo občni zbor, upravni odbor ali predsednik ter nadzorni odbor ali preglednik. Odločanje temelji na načelu „en član – en glas“, strateške odločitve pa se sprejemajo s kvalificirano večino. Zakon hkrati določa režim nezdružljivosti funkcij, ki poslovodjem in večinskim lastnikom matične družbe prepoveduje opravljanje vodstvenih funkcij v zadrugi.

Zakon začne veljati 1. januarja 2026, s čimer se omogoča priprava podzakonskih aktov in vzpostavitev administrativne infrastrukture. Republika Slovenija se zavezuje k izvajanju ukrepov za razvoj delavskega lastništva preko informiranja, izobraževanja in ozaveščanja, ki bodo financirani iz državnega proračuna ali evropskih sredstev.

Kot opozarjajo na IUS-INFO, prinaša zakon tudi potencialne izzive pri implementaciji. Kompleksnost sistema lastnih računov zahteva napredne računovodske rešitve, omejitev pridobivanja kapitalskih naložb na eno matično družbo pa lahko omeji diverzifikacijo tveganj. „Potencialni konflikt interesov med kratkoročnimi interesi članov in dolgoročno stabilnostjo podjetja zahteva uravnoteženo vodenje zadruge,“ so zapisali.

Zakon o lastniški zadrugi delavcev tako predstavlja ambiciozen poskus sistemske transformacije lastništva v slovenskem gospodarstvu. Kot so še poudarili na IUS-INFO, bo uspeh modela odvisen od „pripravljenosti delavcev na kolektivno organiziranje, podpore managementa matičnih družb ter učinkovitosti davčnih spodbud“, medtem ko bodo dolgoročni učinki na produktivnost, stabilnost zaposlitve in porazdelitev bogastva predmet prihodnje evalvacije.

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 2. 11. 2025 (video)

Tiha endometrioza: bolezen brez bolečin, ki prizadene tisoče žensk

1. november: Krik tišine na meji med življenjem in smrtjo

Superhrana: Zakaj so zamrznjene borovnice boljše od svežih?

5 znakov, da vaše sobne rastline trpijo (in kako jim pomagati)

Volkswagen s tehnologijo Car2X krepi prometno varnost v Evropi

Tedenski horoskop: Kdo bo med 3. in 9. novembrom deležen največ sreče?

Kralj odvzel nazive princu Andrewu – kaj to pomeni za princesi Beatrice in Eugenie?

Izotopi razkrivajo, da je bil starodavni Mars toplejši in bolj vlažen

Objava Zakon o lastniški zadrugi delavcev uvaja novo obliko delavskega solastništva je bila najprej objavljena na Portal24.