Zakon 482/1999 je spodbudil zanimanje za manjšinske jezike, veljalo pa bi ga posodobiti

Okvirni zakon za varstvo zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji št. 482 iz leta 1999 je bil mišljen ne toliko v funkciji zaščite večjih manjšin, kot so frankoprovansalska, nemška in slovenska, kolikor predvsem manjših jezikovnih skupnosti na državnem ozemlju, kot npr. albanske, ki pa si morajo v prvi vrsti same prizadevati za izvajanje zakona. Po 25 letih je naraslo povpraševanje po rabi manjšinskih jezikov, financiranje projektov pa je vse manjše, zato bi ga bilo treba okrepiti, morda pa je tudi napočil čas za posodobitev zakonskega besedila oz. pravilnika o izvajanju, da bi zakon prilagodili spremenjenim razmeram in zahtevam novega časa. Številne manjšine še vedno nimajo javnega radiotelevizijskega servisa v svojem jeziku, z ozirom na položaj furlanske in slovenske skupnosti pa bi lahko sama dežela Furlanija - Julijska krajina prispevala sredstva za krepitev informativnih oddaj, prav tako bi moral deželni sedež RAI za FJK imeti finančno in programsko avtonomijo, omogočiti bi bilo treba koriščenje arhivskega gradiva, stabilizirati osebje, izboljšati in krepiti radiotelevizijsko infrastrukturo, krepiti paritetno komisijo za nadzor ter podaljšati čas oddajanja slovenskih programov in informativnih oddaj ter se poslužiti sodobnih tehnologij in digitalizirati arhiv. To je bilo med drugim rečeno v teku današnjega prvega dne posveta z naslovom Preteklost, sedanjost in prihodnost ob 25-letnici zakona št. 482 iz leta 1999 o varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin – Množični medij, javni radiotelevizijski servis, uredniški in tehnični predlogi, ki ga v palači nekdanje goriške pokrajine prireja Društvo mladih Slovencev v Italiji DM+ v sodelovanju z Novinarsko zbornico, novinarskim sindikatom Fnsi in sindikatom novinarjev radiotelevizije RAI Usigrai, sindikati SLC Cgil, Fistel Cisl in Uilcom s podporo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica. Prvi dan posveta so ob predsednici društva DM+ Katji Canalaz oblikovali predsednik Nacionalnega federativnega odbora jezikovnih manjšin v Italiji (Confemili) Domenico Morelli, valdostanski novinar in politik Luciano Caveri, slovenska senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc in poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu Felice Ziza. V nadaljevanju so položaj manjšin v javnem radiotelevizijskem servisu v FJK orisali za furlansko skupnost predsednik Deželne agencije za furlanski jezik (Arlef) Eros Cisilino in predsednik Skupščine furlanskih jezikovnih skupnosti Daniele Sergon, za slovensko skupnost tržaška podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, za nemško skupnost pa predsednica odbora za nemško jezikovno skupnost dežele FJK Velia Plozner. Ob pozdravih županov Nove Gorice in Gorice, Sama Turela in Rodolfa Ziberne, pa sta prisotne nagovorila tudi generalna sekretarka novinarskega sindikata Fnsi Alessandra Costante in predsednik Nacionalnega sveta novinarske zbornice (CNOG) Carlo Bartoli. V tem smislu je bil napovedan tudi skorajšen začetek delovanja delovne skupine za manjšinske jezike v okviru Fnsi v Trstu, poudarjena je bila tudi potreba ne samo po oddajah v manjšinskih jezikih, ampak tudi o oddajah o manjšinah.
Posvet društva DM+ se bo nadaljeval jutri z nastopom predstavnikov manjšin v ostalih italijanskih deželah ter manjšin zunaj Italije, na koncu pa je predviden tudi podpis Goriške listine za zaščito jezikovnih manjšin v javnem radijskem in televizijskem servisu.