Zakaj nihče ne bi smel v Sloveniji obiskovati obveznega pouka, če ne razume slovensko

“Sedanja Golobova koalicija je zavrnila razumski predlog, da bi učenci, ki ne znajo slovensko, najprej obiskovali poseben pouk slovenščine in se potem vključili v redno izobraževanje,” je kritičen predsednik stranke SDS Janez Janša v luči prahu, ki se te dni dviguje okrog I. osnovne šole Žalec. Šole, kjer približno petina učencev ne govori slovenščine kot maternega jezika.

Marsikoga je zmotilo, ko je na družabnih omrežjih zaokrožilo vabilo na roditeljski sestanek. Ni bilo namreč zapisano le v uradnem slovenskem jeziku, kot bi to človek pričakoval, ampak prevedeno v albanski jezik.

Tamkajšnja ravnateljica Andreja Špajzer je v zvezi s tem za STA pojasnila, da so se za korak odločili potem, ko so opazili, da se veliko staršev priseljencev ni udeležilo uvodnih roditeljskih sestankov. Za starše učencev priseljencev, ki ne govorijo slovensko in prihajajo iz albansko govorečega območja, so po navedbah ravnateljice organizirali dodaten roditeljski sestanek. Povedala je še, da je bilo konkretno vabilo, prevedeno v albanščino, poslano le albansko govorečim staršem in da na šoli nimajo prevajalke za albanski jezik. To pa da najamejo v primeru izvedbe roditeljskega sestanka z albansko govorečimi starši. Iz pristojnega ministrstva pa so sporočili, da je način komuniciranja s straši priseljencev v pristojnosti šol.

Upoštevajo vse smernice za vključevanje učencev priseljencev

Ker v žalski osnovni šoli približno ena petina učencev ne govori slovenščine kot maternega jezika, je bila ravnateljica v oddaji Odmevi na RTV Slovenija povprašana, ali se to pozna na kakovosti pouka. Špajzerjeva vztraja, da ne. “Mi na šoli zagotavljamo kakovostno ter varno in spodbudno učno okolje in upoštevamo v bistvu vse smernice za vključevanje učencev priseljencev glede na smernice, ki jih je izdal Zavod za šolstvo, in te smernice so bile v bistvu prenovljene v juniju 2024,” je navedla in dodala, da se v tej smeri njihovi učitelji nenehno strokovno izpopolnjujejo, vključujejo v različne projekte, hkrati pa gradijo na medsebojnem odnosu tako z učenci, učitelji in starši. 

Na OŠ Žalec približno ena petina učencev ne govori slovenščine kot maternega jezika. Ali to vpliva na kakovost pouka? Ravnateljica I. Osnovne šole Žalec Andreja Špajzer. pic.twitter.com/BOiJdSRI7x

— Odmevi (@TVOdmevi) October 22, 2025

Brez znanja slovenščine ne bi smel nihče obiskovati obveznega pouka

V zvezi s tem se je na družabnem omrežju X oglasil nekdanji večkratni premier Janez Janša, ki pravi, da je to noro. “Nihče ne bi smel v Sloveniji obiskovati obveznega pouka, če ne razume slovensko,” meni in spominja, da je aktualna koalicija zavrnila razumski predlog, da bi učenci, ki ne znajo slovensko, najprej obiskovali poseben pouk slovenščine in se potem vključili v redno izobraževanje.

“Bilo bi bolje zanje, za učitelje in za slovenske učence, ki so sedaj nujno prikrajšani dvakrat. Učitelji se morajo več ukvarjati z drugimi, splošni nivo znanja pa nujno pade. Hkrati se v razredih oblikujejo skupine različno govorečih učencev, kar zagotovo ne prispeva k organskemu vključevanju tujcev v naš način življenja,” je Janša izpostavil v nadaljevanju in dodal, da so posledice negativne in nevarne. Napovedal je še, da bodo naslednje leto to popravili, hkrati pa šli v zaostritev imigrantske politike ter jo “prilagodili našim potrebam namesto zasledovanju levičarskih ciljev po čim večjem uvozu novih volivcev na račun davkoplačevalcev”.

Otroci pri pouku. Fotografija je simbolična. (Foto: Bobo )

V času, ko je bila govora o pomenu uvedbe pripravljalnic za učenec priseljence, čemur pa koalicija ni bila naklonjena, je predsednica mestnega odbora NSi Kranj Irena Dolenc nazorno pojasnila, čemu je poznavanje slovenskega jezika nujno. Kot je dejala, so zaradi pomanjkljive zakonodaje na slabšem otroci, ki imajo slovensko državljanstvo, kot tudi otroci priseljencev. “Niso se sami odločili, da se bodo priselili. Potrebno jim je pa omogočiti normalno vključitev v slovensko osnovno šolo in v slovensko družbo. Že v moji mladosti so bile priselitve, vendar to so bile posamične priselitve. V istem razredu je bil načeloma le en učenec, ki ni znal slovenskega jezika. Ker so vsi okrog njega govorili slovensko, se je zelo hitro naučil slovenskega jezika. Večinoma so učenci redno napredovali v osnovni šoli, bili so uspešni in vsekakor so bili vključeni tudi v gimnazijske programe,” je pojasnila in dodala, da se je v zadnjih desetletjih število priseljencev skokovito povečalo. “V šolah, kjer je neslovensko govorečih učencev veliko, je pouk zelo otežkočen,” je navedla in dodala, da je problem pri integraciji tudi v tem, da tujejezični učenci oblikujejo svojo skupino znotraj razreda in se tako na nek način izolirajo od ostalih sošolcev.

Če tujci, ki prihajajo k nam, slovenskega jezika ne bodo obvladali, se tudi ne bodo zmogli integrirati v družbo. V luči tega je tako nujna uvedba nekih sistemskih ukrepov, da se ne bo v praksi pričelo dogajati, da poznavanje jezika ne bo nujno, mi pa se bomo še samo začeli prilagajati drugim. Moramo se zavedati, da slovenščina predstavlja temelj narodne zavesti, simbol skupne kulture in zgodovine in nihče drug je ne bo varoval namesto nas, če je ne bomo sami.

A. H.