Zakaj naši stari starši nikoli niso imeli plesni v kleti – in kaj so uporabljali?

Stare kleti imajo svoj poseben vonj, tisti hladen zrak, ki diši po zemlji, krompirju in domačem vinu. Vendar v teh prostorih skoraj nikoli ni bilo čutiti zatohlosti ali videti plesni na stenah. Danes se borimo s tem problemom pogosteje kot kdaj prej, čeprav imamo boljše materiale in tehnologijo. Naši stari starši so poznali trike, ki so prostor ohranjali suh, zdrav in uporaben desetletja.

Marsikateri nasvet se je izgubil skupaj s starimi hišami, a veliko teh rešitev še vedno deluje in jih lahko preprosto uporabimo tudi danes. Njihov pristop je bil naraven, premišljen in presenetljivo učinkovit.

Preprostost, ki je delovala brez napak

Stare kleti so bile zgrajene z drugačno logiko. Ljudje niso uporabljali folij, izolacij in sintetičnih premazov, temveč so zaupali materialom, ki dihajo. Zidovi so bili iz kamna, apna in gline, kar je omogočalo, da vlaga ni zastajala, temveč je izhlapevala.

Dihanje prostora je bilo temelj njihovega razmišljanja. Ne glede na to, ali so v kleti shranjevali jabolka, krompir ali vino, so vedeli, da mora zrak krožiti. Zato so bile odprtine za prezračevanje vedno del zasnove, tudi v majhnih hišah.

Tak pristop je bil preprost, a v resnici izjemno natančen. Ni šlo za naključje, temveč za znanje, ki se je prenašalo iz roda v rod.

Vlaga v kleti

Materiali, ki so uravnavali vlago

Apneni omet – naravni čistilec zraka

Apno je bilo včasih prisotno skoraj povsod. Mešali so ga v malto, z njim belili stene in razkuževali prostore. Apneni omet ima sposobnost vpijanja vlage iz zraka, hkrati pa preprečuje razvoj plesni.

Naši predniki so stene kleti vsako leto prepleskali z apnenim beležem, ki je vseboval le apno in vodo. Ni šlo za barvo, temveč za naravni zaščitni sloj, ki je uničeval bakterije in plesni. Takšna obnova ni bila le estetska, ampak je prostor ohranjala zdrav in brez neprijetnih vonjav.

Glina in kamen

Kamen je bil idealen gradbeni material za kleti, saj se ni segreval, temveč ohranjal stalno temperaturo. Glina pa je zadržala vlago in jo nato počasi oddajala. Kombinacija teh dveh materialov je delovala kot naravni regulator zraka.

Danes so mnoge sodobne kleti obdane s plastiko, ki zapre dihanje zidov. Vlaga tako nima kam uiti in se začne nabirati na površini. Stari zidovi iz naravnih materialov pa so delovali ravno obratno. Vlago so prevzeli in jo sproti oddali.

Triki, s katerimi so naši stari starši sušili zrak

Posoda s soljo

Eden najbolj preprostih, a učinkovitih načinov za vpijanje vlage je bila navadna kuhinjska sol. Naši stari starši so jo stresli v glineno posodo in postavili v kot kleti. Sol je v nekaj dneh vpila vlago iz zraka, nato so jo zamenjali z novo.

Ta postopek je deloval brez elektrike, brez ventilatorjev in brez posebnih naprav. Tudi danes ga mnogi uporabljajo v manjših prostorih, saj deluje presenetljivo dobro.

Žgano apno in oglje

Za sušenje prostora so uporabljali tudi žgano apno. Posodo z apnom so pustili odprto, da je nase vezala vlago in hkrati razkuževala zrak. Enako so delali z ogljem, ki je poleg vlage vpijalo tudi neprijetne vonjave.

Oglje so pogosto postavili v platnene vrečke in jih obesili ob steno. Vsak mesec so jih zamenjali ali posušili na soncu. Tak sistem je bil preprost, trajen in brez stroškov.

Prezračevanje, ki ni bilo naključno

Okna, ki so bila odprta v pravem času

V preteklosti so ljudje vedeli, da prezračevanje ni stvar sreče, temveč časa. Kleti niso zračili sredi dneva, ko je bila razlika med toplim in hladnim zrakom prevelika, temveč zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

Takrat se je zrak osvežil, ne da bi pri tem vlaga vstopila v prostor. Prezračevalne odprtine so bile postavljene nasproti druga drugi, kar je omogočalo kroženje zraka brez prepiha.

Dvojna vrata in lesen prag

Kleti so pogosto imele dvojna vrata – zunanja masivna in notranja lažja. Med njima je bil zračni sloj, ki je deloval kot toplotna in vlažna pregrada. Na pragu je bil lesen vložek, ki je preprečeval vdor hladnega zraka in kondenziranje vlage ob vhodu.

Vsaka podrobnost je bila premišljena, četudi se danes zdi arhaična.

Naravna razkužila in vonji, ki so pregnali plesen

Kis in žganje

Za čiščenje kleti so uporabljali raztopino kisa in vode. S tem so obrisali police, posode in celo stene. Kis uničuje bakterije in preprečuje rast plesni, poleg tega pa nevtralizira vonj po vlagi.

Če se je v prostoru že pojavila plesen, so uporabili močan alkohol – najpogosteje domače žganje. Z njim so obrisali površine in razkužili kote, kjer se je vlaga najraje zadrževala.

Sivka in lovor

Dišave so bile njihov naravni dezodorant. Šopki sivke, lovorja ali suhe mete so viseli pod stropom in hkrati odganjali žuželke. V kleteh, kjer je dišalo po zeliščih, plesen ni imela možnosti za rast.

Tudi danes je ta metoda uporabna – naravna eterična olja sivke ali timijana imajo protibakterijski učinek in odišavijo prostor brez kemikalij.

Urejena shramba brez plastike

Naši stari starši niso uporabljali plastičnih vrečk, posod ali embalaž. Hrano so shranjevali v steklu, glini ali lesu. Ti materiali dihajo in ne zadržujejo vlage, zato se v njih ne razvije plesen.

Krompir so spravljali v lesene zaboje, jabolka v slamnate košare, vino pa v steklene dame. Police v shrambi so bile vedno čiste in suhe, zložene tako, da je med njimi krožil zrak.

Hrana ni bila le shranjena, temveč tudi skrbno pregledana. Če je kaj začelo gniti, so to takoj odstranili. Preprosto pravilo je bilo boljše izgubiti en krompir, kot da zgnije cel zaboj.

Stare metode, ki delujejo tudi danes

Mešanica apna in pepela

Za beljenje kleti so uporabljali mešanico apna in pepela. Pepel so dodali zato, ker je vpojna snov, ki nase veže vlago in preprečuje rast mikroorganizmov. Ta naravna barva je bila cenena, učinkovita in popolnoma brez vonja.

Pesek na tleh

V nekaterih kleteh so tla preprosto posuli s peskom. Ta je vsrkal vlago, ki se je nabirala v zraku, in hkrati preprečeval nastajanje kondenza. Občasno so pesek zamenjali, še posebej po vlažnih zimah.

Limona in sol

Če se je pojavil neprijeten vonj, so v prostor postavili razpolovljeno limono posuto s soljo. Ta kombinacija je vpila vlago in odišavila prostor. Ni bila le prijetna za nos, temveč je delovala tudi kot naravni razkuževalec.

Preprosti triki s krompirjem, ki so jih uporabljale naše babice

Kako lahko te metode uporabimo danes?

Združitev starega znanja s sodobno tehnologijo

Sodobne naprave za razvlaževanje so učinkovite, a tudi energetsko potratne. Če uporabimo stare metode skupaj z njimi, lahko dosežemo veliko boljše rezultate. Na primer, kombinacija kamnite stene, apnene barve in naravnega prezračevanja zmanjša potrebo po električnih razvlaževalnikih.

Naravni materiali v novih prostorih

Pri prenovah starih hiš je smiselno uporabiti apno namesto akrilnih barv in glinene omete namesto sintetičnih premazov. Ti materiali ponovno omogočijo dihanje zidov. Stari triki delujejo tudi v novih domovih, če jim damo priložnost.

Redno čiščenje in zračenje

Največja razlika med nekoč in danes je bila disciplina. Stari ljudje so klet čistili dvakrat na leto in nikoli niso pustili, da se v njej nabira nered. Vsak predmet je imel svoj prostor, police so bile prazne med sezono in nikoli vlažne. Rednost čiščenja in pregledovanja je bila skrivnost, zaradi katere se plesen ni nikoli zares pojavila.

Učinek, ki presega estetiko

Plesen ni le neprijetna na pogled, temveč škodljiva za zdravje. Spore v zraku povzročajo težave z dihali, glavobole in utrujenost. Naši stari starši tega niso vedeli z vidika znanosti, a so intuitivno razumeli, da mora prostor ostati čist in zračen.

Njihov način razmišljanja je bil povezan z naravo in spoštovanjem do prostora, kjer so shranjevali hrano. Klet ni bila le del hiše, temveč srce doma, kjer so skrbno varovali vse, kar so pridelali.

Nauki, ki jih lahko prenesemo v današnji čas

Kdor danes gradi ali prenavlja klet, lahko veliko pridobi z vračanjem k preprostim, naravnim rešitvam. Apno, zelišča, sol in oglje niso le ostanek preteklosti, temveč sredstva, ki še vedno delujejo bolje od mnogih modernih pripravkov.

Čeprav živimo drugače, ostaja temelj isti. Prostor mora dihati. Zidovi naj vpijajo vlago, ne pa jo zadržujejo. Prezračevanje naj bo redno, ne pa stihijsko. In kar je najpomembnejše, klet mora biti prostor, v katerem se čuti mir in red, ne vonj po plesni in vlagi.

Stare metode niso bile le nostalgične navade, temveč prava ekologija pred industrijskim časom. Tudi danes lahko z njimi prihranimo energijo, denar in zdravje, če jim le prisluhnemo.

Tako so naše babice naredile kuhan kostanj – na “kiperbušu”

Zakaj so naše babice vedno čistile s soljo – in zakaj jo uporabljamo še danes?

Objava Zakaj naši stari starši nikoli niso imeli plesni v kleti – in kaj so uporabljali? se je pojavila na Vse za moj dan.