Za potniška letala so najnevarnejše sestrelitve

Letalski promet je po številu nezgod na prepeljane kilometre z naskokom najvarnejši način prevoza, a v zadnjem desetletju je beležil pomembno spremembo. Največ potnikov - več kot petsto - je življenje izgubilo zaradi raket, torej sestrelitev potniških letal. Vsi ostali vzroki za tragične nesreče so daleč zadaj. Še pred desetletjem je bilo drugače. Zadnja nesreča, kjer je sestrelitev spet med glavnimi osumljenci za vzrok strmoglavljenja, se je zgodilo v sredo. V Kazahstanu je strmoglavil Embraer 190AR prevoznika Azerbaijan Airlines, ki je letel iz Azerbajdžana v čečensko prestolnico Grozni. Med poizkusom zasilnega pristanka je letalo strmoglavilo, pri čemer je umrlo 38 ljudi na krovu, 29 pa jih je preživelo. Vzrok nesreče še ni znan, neuradno pa se čedalje glasneje omenja sestrelitev. To ni prva tovrstna nesreča. Po podatkih ASN (Aviation Safety Network) je od leta 2014 več kot 500 ljudi umrlo zaradi namernih ali nenamernih sestrelitev. Leta 2014 je strmoglavil Boeing 777 prevoznika Malaysian Airlines, ko je letel nad Ukrajino. Umrlo je vseh 298 ljudi na krovu, razlog za nesrečo pa je bila ruska raketa Buk 9M38, ki je bila izstreljena iz Donbasa. Leta 2020 so iranske sile pomotoma sestrelile Boeing 737-800, ki je iz Teherana letal v Kijev, na katerem je bilo 176 ljudi, ki nesreče niso preživeli. Drugi incidenti niso tako znani ali tragični, kot je bila letošnja sestrelitev ameriškega lovca F/A-18 nad Rdečim morjem, za katero je bila odgovorna kar ameriška ladja. Pilota sta pravočasno izskočila. V nekaterih primerih je bilo zgolj zelo blizu, denimo oktobra letos, ko je Iran izstrelil več raket proti Izraelu, o čemer potniška letala niso bila obveščena. Potniki so med letom skozi okna opazovali množico raket, ki so letela nad cilje v Izraelu. Šele pol ure pozneje so zračni prostor zaprli. Tudi v preteklosti so se sestrelitve že dogajale, med odmevnejšimi pa je sovjetsko uničenje korejskega letala na poti z Aljaske v Seul, ki je leta 1983 zašlo v sovjetski zračni prostor. A po koncu hladne vojne so se napetosti med velesilami zmanjšale, napredek tehnologije pa je poskrbel za manj navigacijskih napak. Sestrelitev potniških letal do leta 2014 praktično ni bilo več. Če izvzamemo dve strmoglavljenji letal Boeing 737 Max zaradi tehničnih napak - senzor vpadnega kota in sistem MCAS - ki sta oktobra 2018 in marca 2019 terjali skupno 346 življenj, je potovanje z letali postalo izjemno varno, smrtne žrtve pa huda izjema. Spletna stran AV Herald, ki vestno beleži vse deviacije od normalnega, morda daje drugačen občutek, a nesreč je izjemno malo. Na milijon poletov se zgodita manj kot dve nesreči, na milijardo prepeljanih potnikov pa je smrtnih žrtev manj kot dvajset. Največjo nevarnost dandanes predstavljajo oboroženi konflikti in vojne. [st.slika 75041]