Z zimo se v Evropo vračajo nestanovitne cene energije

Z zimo se v Evropo vračajo nestanovitne cene energije

Zima prinaša novo obdobje energetske negotovosti za Evropo, saj se države soočajo z naraščajočimi cenami zemeljskega plina, povečanimi zahtevami po ogrevanju in geopolitičnimi napetostmi. Kljub polnim skladiščem plina analitiki opozarjajo, da energetski trg ostaja ranljiv, predvsem zaradi omejenih zalog in zahtev po dodatnih uvozih.

Zemeljski plin, ki predstavlja ključno komponento evropskega energetskega sistema, je v zadnjih tednih postal dražji. Kljub temu da so plinska skladišča v Evropski uniji napolnjena 95-odstotno, kar presega 100 milijard kubičnih metrov, se je zaradi hladnejšega vremena v prvih dveh tednih novembra povpraševanje povečalo. Po podatkih Gas Infrastructure Europe je bilo iz skladišč porabljenih že 4 odstotke zalog, kar ustreza 4,29 milijarde kubičnih metrov.

Dr. Yousef Alshammari iz London College of Energy Economics opozarja, da skladišča do pomladi 2025 verjetno ne bodo več dosegala preteklih ravni. Aprila 2024 so bila skladišča polna 60 odstotkov, medtem ko bi to zimo lahko padla pod 50 odstotkov, poroča Euronews. “Evropa bo morala naslednje leto kupiti veliko več plina za ponovno polnjenje skladišč, kar bo skupaj z relativno hladnejšim vremenom povzročilo višje cene,” dodaja Alshammari.

Hkrati se energetske napetosti dodatno stopnjujejo zaradi prekinitve dobave ruskega plina v Avstrijo in negotovosti glede nadaljnjega tranzita ruskega plina prek Ukrajine. Pogodba za ta tranzit se izteče januarja 2025, kar bi lahko povzročilo prepolovitev preostalega plinskega uvoza iz Rusije, prav v času največjega povpraševanja.

Geopolitične napetosti in vpliv na energetski trg

Geopolitične napetosti ostajajo ključen dejavnik energetske nestanovitnosti. Dr. Alshammari ocenjuje, da trenutne razmere, ki jih zapleta tudi politična dinamika v Združenih državah Amerike, prispevajo k povečanemu tveganju naftnega in plinskega trga. Cene zemeljskega plina so nedavno dosegle najvišjo raven v zadnjem letu, dodatno pa jih ogrožajo morebitne nadaljnje prekinitve dobave.

Zmanjšana dobava ruskega plina bi lahko Evropo prisilila, da se znova zateče k fosilnim gorivom, kot sta premog in nafta. To pa bi imelo širše posledice za okolje in cene energije. Alshammari opozarja, da bi povečanje uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo lahko še dodatno dvignilo cene. Dolgoročno rešitev vidi v vključevanju jedrske energije v evropsko energetsko mešanico ter spodbujanju trgovanja z jedrsko energijo med državami EU.

Ali lahko obnovljivi viri prinesejo stabilnost?

Obnovljivi viri energije so v zadnjih letih postali pomemben del evropskega energetskega sistema. Delež obnovljivih virov se je leta 2024 povečal na 44,7 odstotka celotne proizvodnje električne energije, medtem ko je delež fosilnih goriv padel na 32,5 odstotka. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da zgolj obnovljivi viri energije ne morejo preprečiti energetske krize.

Države, kot so Norveška, Avstrija in Islandija, imajo sicer prednost zaradi dostopa do hidroenergije, vendar se večina Evrope ne more popolnoma zanašati na obnovljive vire. “Energetska učinkovitost in diverzifikacija virov ostajata ključni,” poudarja Alshammari. Poudarja tudi vlogo jedrske energije, ki je leta 2023 predstavljala 22,8 odstotka celotne proizvodnje električne energije v EU.

Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna

Objava Z zimo se v Evropo vračajo nestanovitne cene energije je bila najprej objavljena na Portal24.