Vpliv EPK opazen predvsem v večjem turističnem obisku na Goriškem

Pred zaključkom Evropske prestolnice kulture (EPK) so v Novi Gorici danes pripravili konferenco o prvih učinkih EPK na lokalnem območju ter o naslednjih korakih za prihodnost čezmejnega prostora. Največji učinek EPK opažajo pri turističnem obisku regije, ki je povprečno kar za petino večji, je ob tem za STA povedal novogoriški župan Samo Turel.

“Evropska prestolnica kulture nam je prinesla povečan obisk. Beležimo povečano število nočitev preko celega leta; povprečno beležimo okoli 20-odstotno povečanje samo v Mestni občini Nova Gorica, najmanj je bilo 14 odstotkov v aprilu, kar 43 odstotkov pa v juliju,” je ob robu konference dejal Turel.

Univerza v Vidmu – Laboratorij za geomatiko je opravila raziskavo o učinkih EPK na turistični obisk. Ta je pokazala, da je Goriško med februarjem in majem 2025 obiskalo več kot 53.000 dodatnih obiskovalcev in turistov, kar pomeni 67 odstotkov prenočitev tujih obiskovalcev več in 13 odstotkov več italijanskih gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povečalo se je tudi število gostov iz Avstrije (za 54 odstotkov), Nizozemske (za 40 odstotkov) in Francije (za 36 odstotkov).

Analiza spletnih objav obiskovalcev kaže zelo visoko stopnjo zadovoljstva, blizu 86 odstotkov. Posebej so izpostavili nastanitve; kot dobre jih je ocenilo 84,6 odstotka obiskovalcev, gostinsko ponudbo in lokale 88,7 odstotka, enak delež dobrih ocen je dobila tudi kulturna in naravna ponudba.

Kot dober so ocenili tudi ekonomski vpliv EPK, saj je povprečni znesek transakcije s kreditnimi karticami znašal 25 evrov. Pri tem izstopajo turisti s Hrvaške s povprečno 66 evri, Slovenci s 43 evri in Avstrijci s 36 evri na osebo. Poraba vključuje nastanitev, gostinstvo, trgovino in storitve.

Za kulturni in turistični obisk v okviru GO! 2025 se je kot pomembna izkazala platforma go2025.eu (projekt Borderless Wireless), ki jo je razvila EZTS GO. Od januarja so na njej zabeležili več kot tri milijone ogledov pri dostopu do kulturnih in turističnih vsebin. Kot je v izjavi povedal Giulio Selvazzo iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), pa je še več, kar 13 milijonov, zadetkov pri iskanju povezave z EPK.

“Najpomembnejši rezultat pa je t.i. sodelovanje od spodaj navzgor. Nismo delovali centralizirano, pač pa so vsi deležniki na terenu, tako podjetja kot društva in združenja, sami prispevali in oblikovali celoten program, tako da je vse skupaj postalo velika promocija EPK oziroma čezmejnega območja preko ene skupne platforme,” je dejal Selvazzo.

Dediščino EPK vidijo v zagotavljanju povezanosti čezmejne regije. “Mislim, da so vsi, ki so razmišljali o tem, kakšna bi lahko bila prihodnost te regije, ugotovili, da ne morejo razmišljati čezmejno, in mislim, da imamo tu še veliko dela. Po eni strani smo lahko res vzgled za premagovanje konfliktov in skupnega dela, po drugi strani pa je še ogromno stvari, ki jih je še potrebno narediti, in ogromno priložnosti na področju zdravstva, infrastrukture, gospodarskega sodelovanja,” pa je na dogodku dejala državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.