Vladajoči zavrnili predlog SDS za višje neto plače

Poslanci Svobode, SD in Levice so prejšnji teden zavrnili predlog novele zakona o dohodnini, ki bi vsem zaposlenim ob postopnem zvišanju splošne davčne olajšave prinesla višje neto dohodke.

Predlog je septembra vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS), poslanci vladajoče koalicije pa so ga najprej zavrnili. Najprej na parlamentarnem odboru za finance, čez nekaj dni so se proti višjim neto dohodkom zaposlenih izrekli še na seji državnega zbora.

Zakon bo sprejet, ko stranka SDS spet poprime za krmilo države

S tem je zakonski predlog končal svojo pot, “a bo sprejet, ko stranka SDS poprime za krmilo te države,” so sporočili iz SDS.
Stališče SDS o predlogu zakona je na izredni seji državnega zbora predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko. Uvodoma je poudarila, da se Slovenija v času mandata Golobove vlade sooča z izrazito neugodnimi trendi na področju davčne politike, še posebej s tistimi, ki neposredno vplivajo na neto dohodke zaposlenih.

Suzana Lep Šimenko, foto: Polona Avanzo

Škodljiva razveljavitev zakona Janševe vlade

Eden prvih škodljivih ukrepov Golobove vlade je bila ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše v letu 2022. Zato, namesto da bi imeli v letošnjem letu splošno olajšavo v višini 7.500 evrov, le ta le v višini 5.260 evrov.
Samo razveljavitev tega zakona je Slovence z minimalno plačo prikrajšala za 2.100 evrov neto dohodka, tiste s povprečno plačo pa kar za 3.600 evrov. Golobova vlada je tako od povprečne plače letos v primerjavi z letom 2022 vzela kar 300 evrov neto več mesečno, in to ob dejstvu, da si ljudje zaradi inflacije lahko kupijo za 13 odstotkov manj dobrin.

Neto plače znižali tudi z novimi davki

Razveljavljeni dvig splošne olajšave pa ni edini ukrep, ki je neposredno znižal neto plače. Golobova vlada je namreč s 1. januarjem 2024 uvedla obvezni zdravstveni prispevek, s 1. julijem 2025 pa še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki od zaposlenega vzame odstotek njegove bruto plače, dodaten odstotek pa plača še delodajalec za storitev, ki se sploh še ne izvaja.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je davčni primež, to je delež davkov in prispevkov, že pred uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji 44,6 odstotka. S tem se Slovenija uvršča na šesto mesto med vsemi državami OECD. Posebej je izpostavljeno, da obremenitev dela v Sloveniji narašča z višino plače. Pri bolje plačanih kadrih, ki so ključni za gospodarsko rast, pa je davčni primež še višji.

Prava pot v razbremenitvi plač

Poslanka Suzana Lep Šimenko je zato poudarila, da je pot, po kateri gre aktualna vlada, napačna. Prava pot je v razbremenitvi plač, zato so v SDS spet predlagali postopno zvišanje splošne davčne olajšave in s tem povečanje neto dohodkov vseh zaposlenih: v letu 2026 na 8.000 evrov, v letu 2027 na 9.000 evrov ter v letu 2028 na 10.000 evrov. Osnovni namen splošne davčne olajšave je namreč, da se iz obdavčitve izključijo dohodki, ki jih posameznik potrebuje za preživetje.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) znaša prag tveganja revščine ta čas 981 evrov mesečno ali okoli 11.772 evrov letno. “Zviševanje splošne olajšave je tako nujno potrebno. Dohodek, ki je namenjen osnovnemu preživetju, namreč ne bi smel biti predmet obdavčitve,” je še dodala poslanka.

Plače so v mandatu Roberta Goloba obremenjene kot še nikoli, fotomontaža: Demokracija

Sprememba lestvice za odmero dohodnine

Druga sprememba, ki so jo predlagali v SDS, pa se nanaša na spremembo lestvice za odmero dohodnine in znižanje davčne stopnje v petem davčnem razredu z zdajšnjih 50 na 45 odstotkov. Predlagali so sorazmerno zvišanje vseh dohodkovnih pragov in s tem počasnejše prehajanje zavezancev v višje davčne razrede, kar bi omogočilo, da se večji del plače obdavči po nižji stopnji.

Davčno bi razbremenili vse plače

Skupni učinki dviga splošne olajšave in sprememba lestvice za odmero dohodnine bi zaposlenim z minimalno plačo v letu 2028 prinesli dodatno 758 evrov neto, s povprečno plačo 1.374 evrov neto in zaposlenim z dvakratnikom povprečne plače 1.996 evrov neto. S tem ukrepom bi davčno razbremenili vse plače. Vsi bi neto na račun dobili več.

Odvzeli več tisoč evrov, zdaj ponujajo drobtinice

Ob vsem tem koalicija nekaj mesecev pred volitvami zaposlenim ponuja drobtinice (božičnico). V SDS pa vztrajajo, da si ljudje zaslužijo višje neto plače vsak mesec.
V SDS so podoben zakon v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše že sprejeli. “Ker bo seveda več kot očitno to potrebno, ga bomo sprejeli spet, ko bo nastopila naša vlada,” je sklenila poslanka Lep Šimenkova.

Koristi bi imeli vsi zaposleni

Od zdajšnjega predloga, ki so ga v koaliciji spet zavrnili, bi imeli koristi vsi zaposleni ne glede na višino plače. Znižal bi se tudi davčni primež, kar je zelo pomembno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ali kot je ob vložitvi zdajšnjega predloga dejala Suzana Lep Šimenko: “Vlada Roberta Goloba je s svojo politiko višjih davkov in novih prispevkov neposredno znižala neto plače in življenjski standard ljudi. Golobova vlada je tudi razveljavila dohodninski zakon prejšnje Janševe vlade, ki je postopno zviševal splošno olajšavo s 5.000 na 7.500 evrov. Posledično je posameznik s povprečno plačo v tem obdobju izgubil okoli 3.600 evrov neto dohodka. S predlogom zakona vračamo zaposlenim tisto, kar jim je bilo odvzeto – pošteno plačilo za njihovo delo in več denarja v njihove žepe.” Golobovi so to zavrnili.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han in v.d. direktorja javne agencije Spirit Slovenija Rok Capl
(Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO)

SD eno govori, drugo dela

Matjaž Han, minister za gospodarstvo in predsednik stranke SD, v kateri je nasledil Tanjo Fajon, še vedno podpredsednico Golobove vlade, je novembra lani za Forbes dejal: “Če sem v prejšnjem mandatu glasoval proti tisti Janševi davčni reformi, ki bi zmanjšala obdavčitev plač, zdaj z izkušnjo ministra ne bi več, ker mislim, da je bistveno bolje, da posamezniku ostane več v žepu.” Vendar pa so poslanci SD na odboru in nato tudi v predstavitvi stališč na izredni seji državnega zbora glasovali proti novemu predlogu SDS. Zato so Hanove besede malo vredne. V SD so spet dokazali, da eno govorijo, drugo pa delajo.

Anamarija Novak