Vitamin D

Tretjega marca 2025 je Slovenija dobila nove Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Smernice so potrdili pristojni razširjeni strokovni kolegiji pri Ministrstvu za zdravje ter Združenje endokrinologov Slovenije. Smernice so odziv na visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije – predvsem v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah.

Prof. dr. Marija Pfeifer, endokrinologinja, je povzela Smernice in povedala, da vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. Številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D pa v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni, akutnih okužb dihal. Verjetno dodajanje vitamina D lahko zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo (osebah s prediabetesom) in nekoliko zmanjša splošno umrljivost. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to v veliki meri značilno za slovensko populacijo.

Smernice so namenjene zdravim prebivalcem in so zasnovane glede na starost in stopnjo prehranjenosti, saj osebe z debelostjo potrebujejo dvojne priporočene odmerke. Posebej so izpostavili nosečnice in doječe matere ter populacijo starejših in drugih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Ti so zaradi pomanjkanja tudi najbolj ogroženi.

Pomanjkanje vitamina D v otroštvu in med puberteto vpliva na kostno maso in imunski sistem. Obdobje rasti in pubertete je namreč čas, ko otroci in mladostniki pridobivajo največ kostne mase, hkrati pa se razvija tudi imunski sistem. Zadostna preskrbljenost z vitaminom D v tem času prispeva k zdravim kostem in boljšemu delovanju imunskega sistema.

Pomanjkanje vitamina D v rodni dobi oz. med nosečnostjo je povezano z večjo pojavnostjo zapletov v nosečnosti in slabšimi izidi pri novorojenčkih. Rezultati metaanaliz raziskav v nosečnosti nakazujejo, da dodajanje vitamina D zmanjša tveganja za preeklampsijo, nosečnostno sladkorno bolezen in prezgodnji porod ter boljše izide pri novorojencih, učinki so ugodnejši z odmerki, večjimi od 600 IE. Največji še dovoljeni dnevni odmerek je 4000 IE in ne predstavlja tveganj za nosečnico ali plod.

Z dodajanjem vitamina D pri stanovalcih DSO se lahko zmanjša pojavnost zloma kolka. Pri tej populaciji je visoka prevalenca hudega pomanjkanja, kar poveča tveganje za zlom kolka, mišično šibkost, pogostost padcev in splošno krhkost.

V obdobju med oktobrom in aprilom biosinteza vitamina D v koži praktično ne poteka, ker se ne izpostavljamo dovolj soncu oz. je sonca premalo. Zato smo praktično skoraj v celoti odvisni od dodajanja prehranskih dopolnil oz. zdravil z vitaminom D. Z raziskavami so ugotovili da so ocenjeni prehranski vnosi vitamina D s hrano premajhni, kljub temu da so nekatera živila bogata z vitaminom D. Povprečno s hrano dobimo do 120 i.e. na dan.

Odrasli naj ob oktobra do aprila dodajajo vitamin D3 v odmerku 800 – 1000 i.e. na dan, starejši od 65 let pa 1000 – 2000 i.e. na dan. Stanovalci DSO in vsi, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj te odmerke prejemajo vse leto vsak dan. Tako je vitamin D tudi najbolj učinkovit.

Največji še varen dnevni odmerek vitamina D je 4000 i.e. za starejše od 11 let, 2000 i.e. za otroke med 1 in 11 let in 1000 i.e. za otroke v prvem letu starosti.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.

The post Vitamin D appeared first on Savus.