[Video] Ob nacionalnem prazniku izgledalo, kot da so Albanci zavzeli Maribor in Ljubljano

Zgrešena migracijska politika, predvsem preveč permisiven zakon o tujcih, je Slovenijo spremenila v privlačno destinacijo za socialni turizem. Tuji delavci lahko namreč po določenem času v državo na podlagi instituta združitve družine pripeljejo otroke in partnerje. Pred dnevi sta Maribor in Ljubljana znova občutila posledice neučinkovite migracijske politike.

28. novembra so Albanci (predvsem priseljenci s Kosova) praznovali t. i. Dan neodvisnosti (alb. Dita e Pavarësija). V Albaniji je ta dan državni praznik, ki se nanaša na datum sprejetja Deklaracije o neodvisnosti od Osmanskega cesarstva, ki jo je 28. novembra 1912 ratificiral Vsealbanski kongres in s tem ustanovil državo Albanijo.

Dan neodvisnosti se v albanski diaspori po svetu praznuje še bolj zavzeto kot v sami Albaniji in na Kosovu. V Sloveniji je na ta dan že tradicija, da albanski državljani z vožnjo po ulicah ovirajo promet in povzročajo zastoje. Ulice, parkirišča in gostinski lokali pa so polni, ob spremstvu klarinetov in rdečiz zastav s črnim orlom.

Takole so praznovali v Mariboru:

Takole pa v Ljubljani:

Na podobnih lanskih “proslavah” so celo streljali v zrak, slovenska policija pa jih je pri tem anemično gledala, kar je bilo nekakšno znamenje za smrt Aleša Šutarja leto kasneje, saj je pokazal, kako zelo disfunkcionalna je policja pod Golobovo vlado.

Komaj na ta dan vidimo koliko albanskih državljanov res živi v Sloveniji in kako zelo odtujeni se počutijo od države, ki jim je dala dom. Asimilacije praktično ni. Slovenija je za njih tujek, ki se uprablja le kot sredstvo za dosego bombončkov socialne države, ne pa kot država gostiteljica, kateri se je treba prilagoditi ter spoštovati lokalne običaje in zakone. Dinamika je podobna kot v primeru turške diaspore v Nemčiji, kjer Nemci že desetletja tožijo, da se počutijo kot tujci v lastni deželi.

Odprta vrata

Slovenska vrata pa ostajajo odprta in bodo še naprej dokler pri nas ne živi pol Kosova in četrt Albanije. Še vedno poznamo inštitut združitve družine, še vedno vsa družina tujih delavcev ža je vse radosti socialne države in še vedno se mi prilagajamo njim, namesto, da bi se oni asmilirali v našo družbo. Zato se vzgojiteljice v vrtcih celo učijo osnovnih albanskih fraz, v šoli pa pošiljajo vabila v albanščini. Enostavno smo že od prejšnje države ravno mi in makedonci kazali znake razkroja narodne entitete, zato smo se že od takrat mi prilagajali bivšim narodom federacije, namesto, da bi se oni nam, če so že naši gostje.

Torej ni nič nenavadnega, ko slišimo, da so ulice blokirali tudi ob nogometni zmagi Kosova nad Slovenijo, za dobro mero pa so pred tekmo še izžvižgali slovensko himno. Slovenska policija je zopet gledala anemično in se pretvarjala, da se nič ne dogaja. Za razliko od takrat, ko je bilo treba napisati plačilni nalog babici, ker je njen vnuček lulal na javnih površinah.

Niso krivi Albanci. Oni se pač prilagajajo razmeram. Krivi smo mi – da smo izvolili Golobovo vlado, ki je nato degradirala policijo v skupino anemičnih uradnikov, ki si ne upajo izvajati javnega reda in miru.

I. K.