Večino učinkov zakona o digitalizaciji zdravstva pričakujejo čez tri leta

Generalna direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Teja Batagelj je danes pojasnila, da zakon daje podlago za izvedbo celovite transformacije digitalizacije zdravstva. Zadnjih 30 let so namreč zdravstveni izvajalci vzpostavljali vsak svoje rešitve, posledica pa so fragmentirani informacijski sistemi.

“Glede na to, da je država majhna, da nas je samo dva milijona in da se lahko poenotimo tudi glede procesov, se nam je zdelo edino smiselno, da tudi v zdravstvu, praktično zadnjem segmentu v javni upravi, poenotimo procese in vzpostavimo enotne rešitve, kot to že obstaja na drugih področjih, kot so upravne enote, centri za socialno delo, sodišča, policija in tako naprej,” je dejala.

Namen zakona je izboljšati zdravstveno oskrbo pacientov. “To nameravamo doseči s tem, da bomo zdravstvenemu osebju na enem mestu ponudili dostop do podatkov, ki so potrebni za zdravljenje pacienta, te podatke pa bomo omogočili tudi pacientom,” je povedala. Dodala je, da bodo vzpostavili enotne informacijske rešitve za izvajalce zdravstvene dejavnosti, zdravstveni delavci pa bodo na tak način lahko namenili več časa obravnavi pacientov.

Rešitve iz zakona bodo pacienti čutili na različnih področjih. Na primer ob prometni nesreči bo ekipa reševalcev z dostopom do podatkov lahko preverila, katere alergije ima pacient. V sistem bo sproti vnesla, kaj se s pacientom dogaja na poti. Če bo potreben prevoz s helikopterjem, bo ekipa že imela podatke o pacientu, denimo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa se bodo lahko pripravili na njegov prihod.

V bolnišnicah pa bodo vitalne znake pacienta in prejete terapije namesto na papir ob postelji vnašali v sistem. “Ko bodo recimo pacienta premestili iz Novega mesta v Ljubljano, bo zdravstveno osebje lahko nadaljevalo proces zdravljenja, saj bo imelo dostop do podatkov, kaj se je z njim dogajalo in kakšna zdravila je prejemal v Novem mestu,” je ponazorila Batagelj. Vzpostavili bodo tudi centralni radiološki sistem, kjer bodo zbrane vse slike, ne glede na to, kje bo pacient opravil preiskavo.

Dostop do Centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa bodo v skladu s svojimi pooblastili imeli zdravstveni delavci. Do nekaterih podatkov pa bodo lahko dostopali tudi upravni organi, a pod strogimi pogoji. “Če boste želeli dobiti vozniško dovoljenje, bo lahko upravna enota iz registra pridobila samo podatke, ki so potrebni za izdajo vozniškega dovoljenja, torej omejitev in kategorijo,” je povedala Batagelj. Pogoji pa so, da bo pacient podal eksplicitno privolitev, da bosta imela upravna enota in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sklenjen dogovor in da bo obstajala tehnična rešitev, ki bo omogočala posredovanje samo teh dveh podatkov.

Zakon daje tudi podlago za ustanovitev javnega podjetja v državni lasti, ki bo pogodbeni obdelovalec podatkov in bo delovalo po navodilih upravljavcev podatkov – NIJZ in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. NIJZ in drugi upravljavci podatkov bodo tvorili koordinacijski odbor, skupaj s podjetjem pa bodo pripravili program dela in akcijski načrt o informatizaciji zdravstva v naslednjih treh letih.

Batagelj se je odzvala tudi na očitke, da bo podjetje podvrženo političnemu vplivu. Poudarila je, da tudi svet zavoda in direktorja NIJZ imenuje vlada, enako bo tudi v podjetju. Vlada bo imenovala nadzorni svet, ta pa bo imenoval dvočlansko poslovodstvo. “Bistvene razlike med političnim vplivom na upravljavce ali na javno podjetje ne vidimo. Menim pa, da politika pri obdelavi občutljivih podatkov ali kakršnihkoli osebnih podatkov nima kaj iskati ne danes ne kadarkoli kasneje,” je povedala.

Akt o ustanovitvi javnega podjetja mora sprejeti vlada v treh mesecih od uveljavitve zakona, nato pa bodo po besedah Batagelj začeli pridobivanje kadra. Podjetje mora v 18 mesecih od ustanovitve prevzeti obstoječe rešitve eZdravja in tekoče projekte v dolgoročno vzdrževanje.

Zaposlili naj bi okoli 100 ljudi, in sicer po klasični poti ter ne bodo prezaposlovali kadra iz zdravstvenega sektorja v podjetje. Po njenih besedah mora podjetje zaposliti najboljši kader, saj je transformacija zdravstvenega sistema zahtevna, plačali pa jih bodo “toliko, kolikor je potrebno glede na razmere na trgu”.

13 projektov iz načrta za okrevanje in odpornost pa je trenutno v različnih fazah. Nekatere že izvajajo, na primer pretvorbo fizičnih zdravstvenih kartonov v digitalno obliko, za nekatere so izbrali izvajalce, drugi pa so še v fazi javnih naročil.