Varuh človekovih pravic raztrgal “Šutarjev zakon”

Varuh človekovih pravic (Varuh) opozarja, da tako obsežnih in vsebinsko občutljivih sprememb, kot jih prinaša Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ni primerno sprejemati po nujnem postopku brez ustrezne javne razprave in predvsem strokovnega pregleda. Ob tem izraža skrb, da pomanjkanje posvetovanja med ključnimi deležniki zmanjšuje kakovost in legitimnost zakonodajnega procesa.

Izbira načina noveliranja zakonske ureditve sicer spada v polje proste presoje zakonodajalca, vendar pa Varuh opozarja, da mora biti tudi predlagana zakonska ureditev skladna z ustavnimi določbami, vključno z načelom jasnosti, pomenske določljivosti ter načelom pravne varnosti, saj 2. člen slovenske ustave jasno določa, da je Slovenija pravna država.

Zlasti je pomembno, da so vsi ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, kot so posegi v pravico do zasebnosti, socialne varnosti in svobode gibanja, natančno opredeljeni v zakonu, utemeljeni z legitimnim ciljem ter sorazmerni.

Opozarja tudi na zlorabe socialnih transferjev

Pri tem je bistveno, da se pri oblikovanju predlaganih ukrepov opravi oceno vpliva na človekove pravice in se pri tem ne pozabi na načelo enakosti pred zakonom ter na spoštovanje človekovega dostojanstva. Varuh je že večkrat poudaril, da so socialni transferji namenjeni tistim posameznikom, ki jih po oceni pristojnih organov dejansko potrebujejo za svoje življenje. Zato je treba zagotoviti, da ta pomoč tudi zares doseže upravičence in preprečiti, da bi se izgubila znotraj družinskih ali drugih struktur. Varuh tudi meni, da se težave socialne izključenosti, revščine in neenakosti pripadnikov romske skupnosti ne da rešiti zgolj z enim ukrepom, temveč le z usklajenim delovanjem več politik: socialne, izobraževalne, stanovanjske, zdravstvene in varnostne.

Varuh že vrsto let opozarja, da pomanjkanje trajnostnih in vključujočih ukrepov, getoizacija, prostorska in socialna segregacija ter neenake možnosti poglabljajo razlike, krepijo nezaupanje in onemogočajo sobivanje. Kot že tolikokrat doslej znova opozarja na številna svoja priporočila, vezana na romska vprašanja, ki jih iz leta v leto neuspešno ponavlja v svojih letnih poročilih. Na to je opozoril tudi v svojem odzivu ob tragičnem dogodku v Novem mestu. Država mora z odločnimi, premišljenimi in vključujočimi ukrepi zagotoviti varno sobivanje in varstvo pravic vseh ne glede na etnično pripadnost, socialne ali osebne okoliščine posameznika. Na kazenskopravnem področju, kot skrajnem ukrepu, smo in moramo biti vsi enaki pred zakonom.

Zaskrbljenost nad posegi v človekove pravice

Varuh z vidika ustavnih in mednarodnih standardov človekovih pravic opozarja še na nekatere očitno sporne rešitve v predlogu zakona: Izraža skrb, da bi razširjene možnosti vstopa policije v stanovanja brez predhodne sodne odredbe lahko posegle v ustavno varovano pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave). Posebej opozarja, da morajo biti kriteriji za takšen poseg natančno določeni in podvrženi učinkovitemu nadzoru, sicer obstaja nevarnost arbitrarnega odločanja in nesorazmernih posegov. Varuh opozarja, da uvedba pooblastil, ki omogočajo obsežne policijske preglede ali tehnični nadzor brez sodne odredbe, odpira vprašanja ustavne dopustnosti glede pravice do svobode gibanja, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Izraža skrb, da bi se takšni ukrepi lahko uporabljali na način, ki bi nesorazmerno prizadel prebivalce določenih območij ali skupnosti. Prav tako opozarja, da nejasna opredelitev “varnostno tveganih območij” lahko vodi v pravno negotovost in povečano tveganje za diskriminacijo.

Varuh opozarja, da ukrep samodejnega branja registrskih tablic zahteva visoko stopnjo varovalnih mehanizmov in jasno opredeljen namen uporabe. Izraža tudi skrb, da bi obdelava podatkov o gibanju vozil brez ustrezne pravne podlage in nadzora lahko pomenila čezmeren poseg v pravico do zasebnosti. Varuh izraža skrb, da bi razširjena uporaba tehničnih sredstev in podatkovnih zbirk brez ustrezne presoje vpliva na varstvo osebnih podatkov lahko pomenila njihovo prekomerno obdelavo. Opozarja, da mora biti vsak tak ukrep sorazmeren, časovno omejen in podvržen neodvisnemu nadzoru.

Varuh tudi poudarja, da je načelo izločitve nezakonito pridobljenih dokazov temelj poštenega postopka in pravne države. Izraža skrb, da bi dopuščanje izjem lahko spodkopalo zaupanje javnosti v zakonitost delovanja organov pregona in ogrozilo pravico do poštenega sojenja. Varuh pričakuje, da se bo obravnava sprejema zakona vodila z ustrezno skrbnostjo in presojala vsaka določba z vidika spoštovanja ustave in človekovih pravic, začenši tudi s tem, da bodo poslanci skladno s tem, kar določa prvi odstavek 82. člena Ustave, resnično skrbno preučili vsa kritična stališča svoje zakonodajno-pravne službe. Pomembno namreč je, da bodo vsi sprejeti ukrepi ustavno skladni, saj le ustavnoskladne rešitve lahko učinkovito naslovijo reševanje aktualne problematike. Varuh sicer z besedilom ni bil neposredno seznanjen, zato v postopku njegovega sprejemanja ni mogel sodelovati s svojimi pripombami.

Omenjene pomisleke in opozorila bo danes, 14. 11. 2025, na 68. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predstavil namestnik varuha Ivan Šelih, ki začasno vodi institucijo Varuha.

C. Š.