V treh letih po ognjeni stihiji na Krasu obnovili šestino gozdnih površin

Minevajo tri leta od izbruha največjega gozdnega požara v samostojni Sloveniji. V tem obdobju so na Krasu obnovili 431 hektarov najbolj prizadetih gozdov, kar je približno šestina pogorelega gozda. Obnova se nadaljuje, v Občini Miren-Kostanjevica, ki je bila v požaru najbolj prizadeta, so zadovoljni, da kljub drugim ujmam nanje niso pozabili.

Ognjena stihija je med 15. julijem in 1. avgustom na Goriškem in Komenskem krasu opustošila kar 3700 hektarjev površin, od tega od tega 2900 hektarjev gozdnih, je za STA ob obletnici spomnil Matej Kravanja iz Zavoda za gozdove območne enote Sežana.

“Obnova poškodovanih gozdov se je začela že jeseni 2022 in se nadaljevala v naslednjih letih, vsako leto med novembrom in marcem, ko je najbolj primerno obdobje za sajenje sadik in setev semena,” je pojasnil Kravanja.

Doslej so večinoma ob velikem sodelovanju prostovoljcev obnovili 87 hektarov gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja in 344 hektarov s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst. Skupaj je bilo tako obnovljenih 431 hektarjev najbolj prizadetih gozdov, je naštel.

Na prizadetih območjih so posadili skoraj 120.000 sadik gozdnega drevja in posejali več kot deset ton semena gozdnih drevesnih vrst.

“Cilj je pomagati naravi pri ponovni vzpostavitvi naravnega ekosistema, s tem preprečevanje oziroma zaustavitev erozijskih procesov in preprečitev pretirane razrasti invazivnih rastlinskih vrst. Vse obnovljene površine bo potrebno v naslednjem desetletju intenzivno negovati, da bomo lahko vzgojili nov gozd na poškodovanem območju,”je povedal Kravanja.

Potrebne sadike in seme avtohtonih drevesnih vrst so v sežanski enoti Zavoda za gozdove zagotovili iz lokalnih virov semena, saj ti zagotavljajo največji uspeh obnove na kraškem območju. Drevesno sestavo bodočih gozdov je bilo potrebno prilagoditi rastiščnim razmeram, ohranjenosti rastišč, pričakovanim posledicam sprememb podnebja in tveganjem, ki jih prinaša požarna ogroženost gozdnih sestojev na Krasu.

Za sadnjo sadik so uporabili sadike avtohtonih toploljubnih vrst, kot so koprivovec, črnika, graden, topokrpi javor, lipovec, puhasti hrast, cer in trokrpi javor, za setev semen pa semena kraškega gabra, koprivovca, topokrpega javorja, lipe in lipovca, češnje, maklena, trokrpega javorja, puhastega hrasta in cera.

“Na površinah, ki so bile obnovljene v prvi sezoni po požaru, se sedaj izvaja odstranjevanje invazivnih rastlinskih vrst ter obžetve osnovanega mladja, s katero se odstranjuje robido, ovijalke in ostalo zeliščno podrast v neposredni bližini sadik,” je še dejal Kravanja.

Župan Občine Miren-Kostanjevica Mavricij Humar je ob obletnici požara, ki ob izjemnih naporih gasilcev in drugih služb k sreči ni terjal žrtev in ni uničil domov, zadovoljen. Kot je dejal, namreč pristojni nanje niso pozabili in jim pomagajo pri obnovi pogorišč.

“Ta požar je močno in tudi trajno zaznamoval veliko območje naše občine. Divjal je dobrih 14 dni, obnavljali pa ga bomo dobrih 14 let in več,” je za STA dejal Humar.

Kot je povedal, so v občini po požaru obnovili in postavili več novih hidrantov, pri Selah na Krasu so uredili kal, zgradili so požarne poti. Ob morebitnem novem požaru bi jim pri gašenju precej lahko pomagala letala za gašenje, ki ju je v zadnjih letih kupila Slovenija, je dodal župan.