V Hongkongu zaradi subverzije obsojenih 45 disidentov (dopolnjeno)

Sodišče v Hongkongu je danes 45 disidentov obsodilo na zaporne kazni do deset let zaradi kršitev zakona o nacionalni varnosti. S tem se je sklenil triletni sodni postopek proti skupini skupno 47 ljudi, ki so bili obtoženi subverzivnih dejanj zaradi načrtovanja neuradnih primarnih volitev leta 2020, poročajo tuje tiskovne agencije.

Skupina 47 posameznikov, vključno s številnimi aktivisti, akademiki in nekdanjimi poslanci, je bila obtožena subverzije zaradi izvedbe neuradnih primarnih volitev.

Namen teh je bil ugotoviti, kateri kandidati bi imeli najboljše možnosti na predvidenih volitvah v hongkonški parlament. Na njih je glasovalo več kot 600.000 ljudi, parlamentarne volitve pa so bile zaradi pandemije covida-19 naposled preložene.

Kot je navajalo tožilstvo, so disidenti želeli prevzeti nadzor nad zakonodajnim telesom, da bi prisilili oblasti, da ugodijo ključnim zahtevam množičnih protivladnih protestov.

Potem ko je 31 aktivistov priznalo krivdo, je sodišče maja še 14 ljudi spoznalo za krive subverzije, dva pa je oprostilo. Ob današnjem izreku kazni je sodišče najdaljšo prisodilo pravniku Bennyju Taiju, ki bo za zapahi preživel predvidoma deset let.

Odločitev sodišča so danes obsodili v Združenem kraljestvu, ki je z izjemo krajše japonske zasedbe vladalo Hongkongu od 1841 do predaje Kitajski leta 1997. Sekretarka zunanjega ministrstva Catherine West je dejala, da gre za pokazatelj, kako hongkonške oblasti uporabljajo zakon o nacionalni varnosti za kriminalizacijo političnih nasprotnikov.

Podobno kritični so bili po izreku sodbe v Avstraliji, saj ima eden izmed obsojencev tudi avstralsko državljanstvo, ter v ZDA.

Peking je opozoril, da takšni odzivi Zahoda “zaničujejo in teptajo” vladavino prava. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian, pri tem zahodne države ignorirajo dejstvo, da tudi same koristijo pravne postopke za zaščito nacionalne varnosti.

Hongkong temelji na političnem modelu “ena država, dva sistema”, v skladu s katerim se je kitajska oblast zavezala, da bo sistem v nekdanji britanski koloniji ostal nespremenjen 50 let po predaji.

Sedemmilijonski Hongkong je po predaji v kitajske roke tako obdržal delno avtonomijo. Zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih letih, pa je dala Pekingu obsežnejša pooblastila, kar je naletelo na množično neodobravanje dela prebivalstva v Hongkongu.

Med drugim so oblasti v odgovor na proteste za večje svoboščine zmanjšale število neposredno izvoljenih poslancev zakonodajnega sveta. Veliko večino poslancev sedaj izbira odbor, ki je naklonjen Pekingu, vse kandidate pa najprej preveri agencija za nacionalno varnost.