ARTICLE AD
“Dejstvo je, da to niso nevladne organizacije, ampak organizacije, ki delujejo politično, v dobrobit leve politične opcije,” je do nedavnega razkritja kritičen poslanec SDS Andrej Kosi. “To ustvarja vtis, da si leva politika gradi neko ‘rezervno vojsko’ – prek NVO, ki organizirajo proteste, demonstracije, peticije in izvajajo politični pritisk. Takšne dejavnosti so sicer lahko legitimne, toda nikakor ni legitimno, da se jih financira z denarjem vseh davkoplačevalcev,” je bil oster predsednik ZNP Matevž Tomšič.
V javnosti je te dni završalo. Po podatkih, razkritih v sklopu pobude NGO Transparency, je Evropska komisija med letoma 2019 in 2023 več kot 37.000 nevladnim organizacijam (NVO) – tudi 183 slovenskim, ki so izvajale 550 projektov – namenila več kot 17 milijard evrov evropskih sredstev. Od tega je v Slovenijo priteklo kar 569 milijonov evrov.
Pod drobnogledom so se znašle številne t. i. nevladnih organizacij, ki po mnenju nekaterih v resnici delujejo kot politični akterji, predvsem v korist levega ideološkega pola. Med financiranimi organizacijami v Sloveniji najdemo tudi Inštitut 8. marec, organizacije, povezane z iniciativo Glas ljudstva, in številne druge, ki so že večkrat javno izrazile politično agendo.
“V javnosti odmeva podatek, da je Evropska komisija namenila 17 milijard evrov več tisočim nevladnim organizacijam. Med njimi je bilo financiranih tudi 550 projektov v Sloveniji, v katere je vključenih 183 slovenskih NVO, s skupno vrednostjo več kot 569 milijonov evrov. Med njimi so tudi NVO, kot so 8. marec in organizacije, združene v Glas ljudstva,” je poudaril Kosi.

Ob tem je izpostavil da “znatne zneske NVO-jem namenja tudi aktualna vlada, ki pa na drugi strani slovenskim državljanom uvaja vedno nove davke”. Kosi trdi, da bi bilo “bolj smotrno denar namenjati za krepitev zdravstva, dolgotrajne oskrbe in drugih pomembnih družbenih področij, ne pa financiranju tistih, ki s svojim delovanjem družbi ne prinašajo veliko koristnega, ampak so podaljšek leve politične opcije.”
Tomšič: NVO kot rezervna vojska levice
Podoben pogled deli tudi Matevž Tomšič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov, ki opozarja na sistemsko ideološko financiranje: “Tukaj se je dejansko razkrilo nekaj, na kar opozarjam že dlje časa. Določene nevladne organizacije se financira po političnih kriterijih – predvsem takšne, ki promovirajo radikalne leve agende: prebujenstvo, multikulturalizem, feminizem, okoljski ekstremizem. Gre za sistemsko podporo organizacijam, ki izvajajo politični pritisk, organizirajo proteste, pišejo peticije, delujejo kot podaljšek leve politike.”
“Če bi podobne zneske dobivale konservativne organizacije, bi bil vik in krik. Pri levih NVO pa je to samoumevno. Takšno selektivno financiranje z denarjem davkoplačevalcev ni ne legitimno ne pravično.”

Kdo nadzira nadzornike?
Po poročilu Evropskega računskega sodišča ni jasno, kdo je odločal o dodelitvi sredstev, na podlagi katerih meril in kako se meri učinek teh organizacij. 30 največjih NVO je prejelo kar 3,3 milijarde evrov, kar sproža vprašanja o koncentraciji moči in netransparentnem odločanju. Za primerjavo: 17 milijard evrov bi lahko namenili gradnji več kot 1000 sodobnih bolnišnic po Evropi, razvoju skupne evropske obrambne infrastrukture ali izboljšanju dostopa do dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Namesto tega pa evropski davkoplačevalci vsak dan znova – pogosto nevede – sofinancirajo politični aktivizem, ki ni vedno usklajen z voljo volivcev.
Tomšič je ob tem kritičen tudi do očitne neuravnoteženosti: konservativne ali katoliške organizacije skoraj nikoli ne prejmejo sredstev, če pa že, sproži to takojšen javni odziv, medtem ko milijonsko financiranje levih NVO ostaja neproblematično. “Zato je prav, da se o tem govori, da se to izpostavi in da se tej netransparentni praksi naredi konec,” zaključuje predsednik ZNP.
T. B.
The post Tomšič: “Miljardne ‘investicije’ v NVO ustvarjajo vtis, da si leva politika gradi rezervno vojsko” first appeared on Nova24TV.