Tlakovci v trajen spomin na štiri domačine

Pred cerkvijo v Pevmi so včeraj predali namenu štiri tlakovce, postavljene v spomin na štiri domačine, ki se niso vrnili iz nemških koncentracijskih taborišč.

Iz Pevme je bil doma Jožef Koršič. Rodil se je 27. marca 1928, aretiran je bil 5. avgusta 1944 in odpeljan v Nemčijo 9. septembra 1944. Umrl je v Mauthausnu 2. februarja 1945, star niti sedemnajst let. Na Oslavju so ob koncu vojne žalovali za dvema vaščanoma. Edvard Brandolin se je rodil 20. marca 1911. V Nemčijo je bil odpeljan 20. oktobra 1944, pogrešan je od 11. januarja 1945. Mirko Primožič se je rodil 20. marca 1927. Nemci so ga zajeli 6. avgusta 1944 in ga nato odpeljali v Nemčijo, za pogrešanega je bil proglašen 25. avgusta 1944, ko je bil star nekaj več kot sedemnajst let. Dve leti več je ob smrti imela Helena Pintar. Rodila se je 11. decembra 1925, Nemci so jo zajeli 28. novembra 1944 in nato odpeljali v Ravensbrück; pogrešana je od 2. decembra 1944.

Tlakovce je blagoslovil župnik Marjan Markežič, navzoče je nagovoril Vili Prinčič. Pojasnil je, da so želeli že ob 25. aprilu tlakovce postaviti pred spomenik v Pevmi, vendar so na goriški občini vztrajali, da jih je treba namestiti pred zadnjim domom deportirancev. »Naše opozorilo, da v treh primerih so sedaj tam brajde, vinogradi in robida, ni zaleglo in občinski uradi so trdovratno vztrajali pri svojem,« je povedal Prinčič in opozoril, da tlakovcev niso smeli postaviti niti na pokopališču pred ploščo z imeni padlih partizanov. Naposled so se v Krajevni skupnosti za Pevmo, Štmaver in Oslavje skupaj s krajevno sekcijo ANPI-VZPI odločili, da tlakovce postavijo pred pevmsko cerkvijo. Prinčič se je v imenu pobudnikov postavitve zahvalil župniku Markežiču in hkrati domačinu Valterju Mikluzu, ki je kril stroške za nabavo štirih tlakovcev.