Akacija, cvetoviBeli grozdi, ki maja zadišijo ob poteh, niso le lep prizor, ampak ena najbolj nežnih sezonskih sestavin, ki jih lahko prinesemo v domačo kuhinjo. Akacija, kakor ji pogosto rečemo, je v resnici navadna robinija, drevo z dišečimi belimi cvetovi, ki jih mnogi poznajo predvsem po akacijevem medu. Manj ljudi pa pomisli, da so cvetovi lahko tudi pomladna poslastica.
V slovenskih krajih robinija ni redkost. Najdemo jo ob robovih gozdov, cestah, travnikih, zapuščenih parcelah in ob poteh. V času cvetenja jo izda vonj, sladek, meden in presenetljivo močan. Prav ta vonj je razlog, da se cvetovi že dolgo uporabljajo v domači kuhinji, najpogosteje za ocvrte cvetove, sirup, sladice ali aromatiziranje pijač.
A pri akaciji je nujna previdnost. V kulinariki uporabljamo le cvetove, ne listov, lubja, semen ali strokov. Navadna robinija ima užitne cvetove, medtem ko so drugi deli rastline strupeni oziroma nevarni za uživanje. Na to opozarjajo tudi viri o rastlini, ki posebej navajajo, da so lubje, listi in les robinije strupeni za ljudi in živali.
Akacija ali robinija, ime je pomembno
V vsakdanjem govoru rečemo akacija, botanično pa gre pri teh belih cvetovih navadno za robinijo, latinsko Robinia pseudoacacia. Prava akacija je druga rastlina, vendar se je ime akacija pri nas tako uveljavilo, da ga razume skoraj vsak. Za nabiralca je pomembneje, da rastlino zanesljivo prepozna in da ne nabira ničesar, o čemer ni povsem prepričan.
Robinija ima značilne viseče grozde belih cvetov, pernato sestavljene liste in pogosto trnate veje. Cveti od maja do junija, odvisno od lege in vremena. Cvetovi so dišeči, medonosni in privlačni za čebele. Zaradi opojnega vonja jih hitro opazimo, čeprav marsikdo ob njih le odhiti mimo.
Nabiramo samo čiste, sveže cvetove
Za kuhinjo izberemo odprte, sveže in dišeče cvetne grozde. Najboljši so tisti, ki niso porjaveli, oveneli ali polni žuželk. Nabiramo stran od prometnih cest, škropljenih njiv, železnic in prašnih robov. Cvetov praviloma ne spiramo močno, saj bi s tem sprali del arome. Dovolj je, da jih nežno pregledamo in odstranimo morebitne žuželke.
Zeleni deli naj ne gredo v jed
Pri pripravi je priporočljivo uporabiti predvsem cvetove. Debelejše peclje odstranimo, prav tako liste in druge dele rastline. Opozorilo ni pretirano: pri robiniji niso vsi deli primerni za prehrano. V kulinariki se tradicionalno uporabljajo predvsem cvetovi, denimo za ocvrtke ali sladke pripravke, medtem ko so listi, lubje in stroki problematični.
>> PREBERI ŠE: Cvetovi akacije na krožniku – nežna aroma pomladi, ki preseneti
Najbolj znani so ocvrti akacijevi cvetovi
Najbolj domača priprava so cvetovi v testu, podobno kot pri bezgu. Grozd cvetov pomočimo v rahlo maso iz moke, jajca, mleka ali mineralne vode, nato ga ocvremo do nežne zlate barve. Jed je najboljša takoj, še topla, posuta z malo sladkorja v prahu ali pokapana z medom.
Okus je nežen, cvetni in manj izrazit kot pri bezgu. Prav zato je akacija zanimiva. Ne prevlada, ampak sladici doda vonj, ki ga ni mogoče nadomestiti z navadno aromo iz stekleničke.
Uporabna tudi za sirup in sladice
Akacijeve cvetove lahko uporabimo tudi za sirup. Postopek je podoben kot pri bezgovem sirupu: cvetove namakamo v sladki vodi z limono, nato tekočino precedimo in ustrezno shranimo. Cvetove lahko dodamo tudi palačinkam, kremam, sadnim solatam ali domačim napitkom.
Pri vseh pripravah velja zmernost. Akacijevi cvetovi so sezonski dodatek, ne osnovno živilo. Posebej previdni naj bodo otroci, nosečnice, doječe matere in ljudje z občutljivimi prebavili ali alergijami. Pri nejasnostih je bolje ostati pri vonju in fotografiji, ne pri krožniku.
Največ okusa imajo v nekaj dneh vrhunca
Cvetenje robinije je kratko. Včasih se zdi, da je drevo en dan v polnem razcvetu, čez nekaj dni pa grozdi že rjavijo in odpadajo. Najboljši trenutek za nabiranje je suh dan, po tem, ko se cvetovi odprejo in močno zadišijo. Po dežju so manj aromatični, ob močni vročini pa hitro ovenijo.
Pomladna poslastica, ki zahteva spoštovanje
Akacijevi cvetovi imajo tisto redko lastnost, da jed spremenijo že z vonjem. Ni jih treba veliko. Nekaj svežih grozdov zadošča za krožnik ocvrtkov, liter sirupa ali preprost pomladni posladek. V tem je njihov čar: pojavijo se za kratek čas, nato izginejo do prihodnjega maja.
Za slovensko kuhinjo so zanimivi tudi zato, ker povezujejo sprehod, nabiranje in domačo pripravo. To ni hrana iz trgovske police, ampak sezonski trenutek, ki ga je treba ujeti. Previdnost pri prepoznavanju rastline in uporabi pravih delov pa mora ostati prva. Robinija nas lahko razveseli s cvetovi, vendar ni rastlina, s katero bi ravnali površno.
Dišeči opomin, da pomlad ne traja dolgo
Akacija oziroma robinija je eden tistih prizorov, ki jih zlahka spregledamo, ker rastejo ob vsakdanjih poteh. Prav tam, kjer vozimo v službo, sprehajamo psa ali hodimo mimo travnika, se za nekaj dni odprejo beli grozdi, ki dišijo po medu. V kuhinji so lahko sladica, sirup ali spomin na pomlad.
Najlepše pri teh cvetovih je, da ne zahtevajo zapletenega recepta. Zahtevajo le dober trenutek, čist kraj, zanesljivo prepoznavanje rastline in nekaj spoštovanja. Takrat postanejo prava pomladna poslastica, ki jo marsikdo pozna iz otroštva, mnogi pa jo danes znova odkrivajo.
Objava Te bele cvetove Slovenci pogosto spregledamo, čeprav so prava pomladna poslastica se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
32








English (US)