Tam, kjer je človek odšel, se je vrnila divjina: neverjetni prizori iz Černobila (FOTO)

1 hour ago 20

Skoraj štiri desetletja po jedrski katastrofi v Černobilu znanstveniki poročajo o nepričakovani zgodbi narave. V območju, ki ga je človek zapustil zaradi radioaktivnosti, danes živijo in se razmnožujejo veliki sesalci – od losov in volkov do redkih przewalskijevih konj.

Območje katastrofe postalo zatočišče divjine

Černobil še vedno nosi težo 26. aprila 1986, ko je eksplozija reaktorja številka 4 spremenila zgodovino. Iz okolice elektrarne, približno 65 milj severno od Kijeva, so morali evakuirati več kot 100.000 ljudi. Nastalo je območje izključitve, velikansko, strogo nadzorovano in skoraj brez stalnih prebivalcev.

A prav tam, kjer bi marsikdo pričakoval tišino, praznino in opustošenje, so raziskovalci našli drugačno sliko. Po novi študiji, objavljeni v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B, v černobilskem območju danes uspeva več vrst velikih sesalcev.

Kamere ujele konje, rise, lose in volkove

Znanstveniki so s pomočjo kamer spremljali dogajanje v černobilskem območju izključitve ter v sosednjih zaščitenih in nezaščitenih območjih severne Ukrajine. Posnetki so razkrili prisotnost kar enajstih vrst sesalcev. Med njimi so przewalskijevi konji, evrazijski risi, losi, srnjad, volkovi in celo sledi rjavega medveda.

Ekologinja Svitlana Kudrenko z Univerze v Freiburgu je za ABC News povedala, da živali območje uporabljajo kot prostor, kjer lahko uspevajo. Razlog? Manj človeka pomeni manj lova, manj prometa in manj vsakodnevnega vznemirjanja. Narava je tam, paradoksalno, dobila prostor za dihanje.

Radioaktivnost ostaja, a človekov pritisk je manjši

Zgodba seveda ni preprosta. Radioaktivnost v območju še vedno obstaja, pretekle raziskave pa so pokazale, da lahko vpliva na nekatere živalske populacije. Biolog Tim Mousseau, ki Černobil preučuje že več kot dvajset let, opozarja, da so bili pri nekaterih vrstah zaznani negativni učinki sevanja. Pri divjih psih v okolici območja so raziskovalci denimo ugotovili genetske spremembe.

Toda hkrati nova raziskava kaže nekaj drugega: veliki sesalci so kljub tej zapleteni dediščini tam številčni. Kudrenko poudarja, da pri izbiri prostora za življenje zanje veliko pomenijo hrana, plen, kakovost habitata in mirna zavetja.

Tiha lekcija iz kraja, ki ga je zaznamovala tragedija

Černobil tako ostaja simbol človeške katastrofe, vendar tudi kraj, kjer narava pripoveduje svojo, bolj presenetljivo zgodbo. Ko se je človek umaknil, so se vrnile živali. Ne zato, ker bi radioaktivnost izginila, ampak ker je izginil del pritiska, ki ga človek vsak dan ustvarja s cestami, lovom, hrupom in širjenjem naselij.

Morda je prav v tem najbolj grenka lekcija Černobila: narava včasih lažje preživi našo odsotnost kot našo bližino.