Taljenje ledenikov prebuja vulkane. Kaj je krivo?

4 hours ago 9

ARTICLE AD

Taljenje ledenikov je posledica podnebnih sprememb. To ni več stvar prihodnosti – dogajajo se tukaj in zdaj. Zaradi taljenja ledenikov po vsem svetu se v globinah Zemlje dogaja nekaj zaskrbljujočega: prebujajo se speči vulkani. Teža ledu, ki je držala vulkane v mirovanju, hitro izginja. S tem pa se oblikujejo idealni pogoji za nevarne vulkanske izbruhe.

Izbruhi lahko ogrozili podnebno stabilnost in življenje na površju. Kaj se dogaja pod ledenimi pokrovi in zakaj bi nas moralo skrbeti?

V nadaljevanju razkrivamo povezavo med podnebjem, magmo in vulkansko aktivnostjo – ter zakaj je ta povezava vse prej kot nedolžna.

Vulkani ne mirujejo več. Strokovnjaki jih spremljajo. Na stotine spečih tempiranih bomb grozi z izbruhi zaradi nestabilnega podnebja. Podnebje ni več tako kot je nekoč bilo.

Vulkani in spremembe podnebja

Spremembe podnebja pospešujejo taljenje ledenikov po vseh celinah. Nepričakovano se pojavlja grožnja ponovnega prebujanja že ugaslih vulkanov. To pa predstavlja veliko tveganje. Nanj nismo pripravljeni.

V bližini ledenikov po vsem svetu, vključno z Antarktiko, Rusijo, Severno Ameriko, nahaja več kot 245 aktivnih vulkanov.

Kako sprememba podnebja zbudi vulkan

Pojavi se začaran krog. Vulkan miruje dokler je pod težo ledenika. Ko se ta stali, je vulkan ponovno aktiven.

Spremembe podnebja niso več grožnja iz prihodnosti. To se žal dogaja danes. Vidimo :

Dviga se morska gladina,
Vplivi lune vse močni,
Plime bolj obsežne,
Ledeniki se talijo,
Smučišča izginjajo

Ne vidimo pa grožnje

A ne vidimo resne grožnje, ki nam preti. Potencialno uničujoča posledica tega dogajanja je prebujanje spečih vulkanov. Ko se umika ledenik se ustvarjajo idealni pogoji za vulkanske aktivnosti.

Taljenje ledenikov je grožnja, ki nas bi morala skrbeti

Zaskrbljujoč vulkanski pojav

Znanstveniki so svoje oči usmerili na šest vulkanov.

Pregledali so pretekle aktivnosti vulkanov v Andih. Preučili so spremembe na skalnih formacijah.

Njihov glavni cilj je bil razumeti vpliv ledeniške teže in pritiska na podzemno magmo.

Pred približno 13.000 leti je debela plast ledu utišala izbruhe vulkanov v Andih. Vulkani so mirovali. Pod površjem (14 kilometrov globoko) pa magma ni mirovala.

Magma se je nabirala v obsežnih rezervoarjih. Ko se je ledena plast stopila se je magma sprostila v obliko obsežnih vulkanskih izbruhih.

Ali se v Evropi dogaja isto?

Enak pojav je zabeležen tudi v Islandiji. Skandinavska država je znana po ledenikih in vulkanski dejavnosti. Verjetno smo že pozabili, a izbruhi vulkanov na Islandiji so od 70. let prejšnjega stoletja vse bolj aktivni.

Letos smo lahko opazovali že kar štiri izbruhe. A leta še ni konec.

Ta zaskrbljujoč trend poudarja potencial za obsežne vulkanske nemire, saj se ledeniki po vsem svetu še naprej topijo.

Taljenje ledenikov je stalnica zadnja leta

Vulkani se aktivirajo

Na stotine vulkanov bi lahko postalo aktivnih

Tu ne govorimo le o vulkanih na področju Islandije. Treba je pogledati širše. Ne smemo pozabiti na Antarktiko, Severno Ameriko, Novo Zelandijo in dele Rusija. Samo na področju Antarktike imam kar 100 mirujočih vulkanov. Taljenje ledenih pokrovov bi bilo usodno.

Taljenje teh ledenih plošč bi lahko povzročilo hude posledice.

Ta scenarij je del začaranega kroga, kjer vulkanska aktivnost poslabša podnebne spremembe, kar posledično spodbuja več izbruhov. Manj ledu vodi do več izbruhov, kar ima za posledico povečane emisije CO₂, metana in pepela v ozračje, kar povzroča nadaljnje taljenje ledenikov. Izhod iz tega kroga predstavlja velik izziv.

Ali bi nas moralo skrbeti?

Raziskovalci priznavajo, da je vulkanski odziv na taljenje ledenikov geološko takojšen, vendar je spreminjanje magmatskih sistemov postopen proces. Traja več stoletij, kar omogoča čas za sisteme spremljanja in zgodnjega opozarjanja. Vendar to ne pomeni, da bi morali biti zadovoljni.

Ko se enkrat začne, bi lahko prej omenjeni začarani krog znatno poslabšal razmere.

Trenutno temperature naraščajo hitreje, kot se prebujajo vulkani, toda čez 20, 30, 50 let ali več bi lahko polarne in gorske regije postale žarišča seizmične in vulkanske nestabilnosti, kar bi predstavljalo nepredvidena tveganja. Vprašanje ostaja, ali bo mednarodna skupnost še naprej gledala stran ali pa bo odločno ukrepala.

Taljenje ledenikov v Andih. Pod ledenimi ploščami so speči vulkani.

Taljenje ledenikov je tu

Kako naprej

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna je povezava med podnebnimi spremembami in aktivnostjo vulkanov. Vse dosedanje meritve kažejo ravno to – spremembe v podnebju vplivajo na taljenje ledenih pokrovov in na povečano aktivnost vulkanov. Izbruhov je žal vedno več.

Aktivnosti vulkanov so neustavljive?

Na samo aktivnost vulkanov ne moremo vplivati. Vsak s to tehnologijo še ne.

Kaj je potem v naši moči?

Vsekakor jasni in konkretni načrti, ki vključujejo znanost in tehnologijo. najbolj pomembno je natančno opazovanje in meritve.

Otekanje, pogrezanje ali razpoke, kar lahko povzroči magma, plin ali druge tekočine (običajno voda), ki se premikajo pod zemljo, ali premiki v Zemljini skorji zaradi gibanja vzdolž prelomnih linij. Otekanje vulkanskega pokrova signalizira, da se je magma nabrala blizu površine.