Svetovni dan sladoleda: sladki užitki z resnimi številkami

Poletje v Sloveniji nima pravega začetka brez prvih zvokov sladolednih vitrin, dolgih vrst pred lokalnimi gelaterijami in drobnih lepljivih sledi na otroških prstih. Čeprav gre za eno najbolj priljubljenih osvežitev v vročih mesecih, se za tem preprostim užitkom skriva tudi kompleksna industrija, ki v Evropi in Sloveniji beleži rast, izzive in zanimive statistične vpoglede. Tretja julijska nedelja, letos 20. julij, je svetovni dan sladoleda. Dan, ko ni prostora za slabo vest. Samo žlica naj odloča.

Svetovni dan sladoleda, Foto: Pixabay

Sladoledna velesila znotraj Evrope

Največ litrov proizvedenega sladoleda

V Evropski uniji so leta 2023 proizvedli 3,2 milijarde litrov sladoleda. To je sicer 1,4 odstotka manj kot leto pred tem, vendar številka še vedno potrjuje, da gre za stabilno industrijo. Največji proizvajalki sta Nemčija s 612 milijoni litrov in Francija s 568 milijoni, sledila je Italija z 527 milijoni litrov, pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Te tri države pokrivajo več kot polovico celotne proizvodnje v EU.

Cene, ki se topijo na obeh koncih

Nemčija pa ni le največji proizvajalec, temveč tudi tisti, kjer je bila proizvodna cena sladoleda najnižja – povprečno 1,8 evra za liter. Druga najugodnejša je bila Litva (1,9 EUR), sledila je Češka (2,0 EUR). Na nasprotni strani je Avstrija s povprečno ceno 7,7 EUR za liter, pred Madžarsko (4,8 EUR) in Grčijo (3,7 EUR).

Slovenija: med okusi in izvoznimi številkami

Koliko stane domači sladoled

V slovenskih trgovinah smo lani za liter sladoleda odšteli povprečno 4,07 evra, pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Če ste si privoščili porcijo sladoleda s smetano, je ta znašala 6,54 evra. V enem letu se je povprečna cena sladoleda povečala za 7,2 odstotka. In če ste se letos odločili pripraviti sladoled kar doma, ste verjetno opazili, da je večina sestavin dražjih: čokolada se je podražila za kar 24 odstotkov, sveže sadje za 12,6 odstotka, mleko za 2,5 odstotka, jogurt za 1,8 odstotka. Jajca so se medtem nekoliko pocenila (za 1,4 odstotka), sladkor pa le minimalno (za 0,3 odstotka).

Slovenska proizvodnja na zgodovinskem vrhu

V Sloveniji je leta 2023 sladoled proizvajalo kar 60 podjetij, največ po letu 2008. Najmanj podjetij v tej dejavnosti smo beležili leta 2011, ko jih je bilo 37. To kaže na ponoven zagon lokalne ponudbe, pa tudi na prilagodljivost slovenskih podjetnikov, ki se vse pogosteje lotevajo specializiranih izdelkov, kot so veganski, proteinski ali brezglutenski sladoledi.

Trgovina v dveh smereh: kdo nam prodaja in komu prodajamo

Uvoz iz sosedstva in tradicije

Slovenija je lani uvozila 5.335 ton sladoleda v vrednosti 20 milijonov evrov. Največji delež smo pripeljali iz Nemčije (1.903 ton), sledili sta Hrvaška (1.053 ton) in Italija (756 ton). Podatki razkrivajo, da cenimo kakovost in okus iz regije, pa tudi stabilne dobavne poti.

Izvoz presega vsa pričakovanja

A še pomembnejša je izvozna zgodba. Slovenija je leta 2023 izvozila 28.520 ton sladoleda v vrednosti 124 milijonov evrov. Največji kupec je bilo Združeno kraljestvo (7.054 ton), sledili sta Nemčija (4.724 ton) in ZDA (2.234 ton). Izvoz je po teži več kot petkrat, po vrednosti pa kar šestkrat presegel uvoz, kar pomeni, da je Slovenija neto izvoznica sladoleda in si utira pot med pomembnejše evropske proizvajalce.

Sladoled ni le sladica, je simbol

Čustveno sidro poletja

Sladoled v Sloveniji ni le nekaj, kar pojemo na obisku pri babici ali med večernim sprehodom. Je simbol. Spomin. Obred, ki združuje različne generacije. Medtem ko se večina razprav o hrani osredotoča na zdravje, kalorije in uravnoteženost, je sladoled izjema. Dovolimo si ga, ker gre za drobno razvajanje, ki ima skoraj terapevtsko moč.

Domače različice in eksperimentiranje

Narašča tudi zanimanje za pripravo domačega sladoleda. Ne samo zaradi cen, temveč zaradi možnosti, da ustvarimo popoln okus po svoji meri. Priljubljeni so grški jogurt z borovnicami, kokos z limeto, pa tudi eksotične kombinacije, kot je sivka z medom. Podatki kažejo, da kljub podražitvam sestavin domača priprava ostaja trend, zlasti med mlajšimi gospodinjstvi.

Lokalna ponudba v mestih in na podeželju

Manjše sladoledarne po Sloveniji so v zadnjih letih doživele razcvet. Kjer so nekoč prevladovale le industrijske blagovne znamke, danes najdemo izdelke s pristnimi sestavinami, lokalnim sadjem in inovativnimi pristopi. Gre za tržno nišo, ki raste predvsem na zaupanju, pripovedih in izkušnji.

Perspektiva: kako ohlajena prihodnost nas čaka?

Podnebje, trendi in proizvodnja

Klimatske spremembe vplivajo tudi na sladoledno industrijo. Daljša poletja in višje temperature povečujejo povpraševanje, a hkrati vplivajo na dobavo sestavin, stroške hlajenja in skladiščenja. Pričakovati je tudi več inovacij na področju embalaže in okoljske trajnosti.

Izdelki za prihodnost

Na trgu se vse bolj uveljavljajo funkcionalni sladoledi: brez sladkorja, z dodatki vitaminov, probiotikov in celo beljakovin. Potrošniki iščejo izdelke, ki ponujajo več kot le dober okus. Slovenska podjetja, kot kažejo izvozni rezultati, uspešno lovijo ta trend.

Podatki niso samo številke

Sladoled je posel, a je tudi kulturni fenomen. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da Slovenci radi eksperimentiramo, uvažamo in izvažamo, se odzivamo na trende in radi poskrbimo tudi za tradicijo. V sladoledu se zrcalita gospodarska slika in poletna duša naroda.

Kako pripraviti popoln domač sladoled brez stroja in stresa

Objava Svetovni dan sladoleda: sladki užitki z resnimi številkami se je pojavila na Vse za moj dan.