ARTICLE AD
Grenak okus v kumarah je pogosto razlog za razočaranje pri vrtičkarjih, ki so z veliko vnemo posadili sadike, jih zalivali in spremljali vsak zeleni vzgon na gredici. Kumara, ki naj bi bila osvežujoče hrustljava in prijetno sladka, pa se včasih izkaže za neprijetno presenečenje z okusom, ki spominja na žolč. Od kod ta nenavaden obrat? Najprej se je treba zazreti v naravno zgodovino same rastline.
Grenkoba v kumarah ni naključna
Kumare (Cucumis sativus) izvirajo iz južne Azije in so že od nekdaj vsebovale grenke snovi, ki so služile kot naravna obramba pred škodljivci. V divjih prednikih sodobnih kumar so bili ti zaščitni mehanizmi bistveni za preživetje rastline. Z leti selektivne vzgoje smo sicer uspeli zmanjšati vsebnost teh snovi, a niso povsem izginile.
Bitka z zloglasnim kukurbitacinom
Glavni krivec za neprijeten okus v kumarah je spojina z imenom kukurbitacin. Gre za zelo grenko snov, ki jo rastlina tvori v različnih koncentracijah, odvisno od sorte, pogojev rasti in okoljskih stresorjev. Kukurbitacin deluje kot naravni repelent za insekte, kar rastlini pomaga v boju za preživetje, ljudem pa povzroča zmedo in nelagodje.
Ta spojina je najbolj skoncentrirana v lupini, steblu in predvsem v delu kumare, ki je najbližje peclju. Če opazite, da kumara postaja bolj grenka proti steblu, gre skoraj zagotovo za kukurbitacin. V manjših količinah je nenevaren, čeprav lahko v velikih količinah povzroči želodčne težave.

Kaj vpliva na pojav grenkobe
Vreme in podnebni pogoji naredijo svoje
Vremenske razmere so eden najpogostejših vzrokov za povečano prisotnost kukurbitacina. Še posebej nevarne so hitre spremembe vremena, vročinski valovi, sušna obdobja, nenadni nalivi in velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Vse to rastlina doživlja kot stres, kar sproži tvorbo zaščitnih snovi.
Pomanjkanje vode povzroči, da se rastlina začne “braniti” pred izsušitvijo in v ta namen sproži presnovne poti, ki proizvajajo grenke snovi. Ob tem pogosto opazimo, da listi postanejo trdi, steblo olesenelo, plodovi pa izgubijo značilno sočnost.
Neenakomerno zalivanje povzroča težave
Pogosta napaka je zalivanje na dva ali tri dni z obilico vode. Kumare imajo plitev koreninski sistem in veliko bolje uspevajo ob pogostem, a zmernem zalivanju. Če rastlina en dan trpi sušo, naslednji dan pa prejme preobilico vode, se začne odzivati s presnovnimi spremembami, ki vodijo v grenkobo.
Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, po možnosti z mlačno vodo. Voda direktno na liste ni priporočljiva, saj lahko povzroči ožige. Zmernost in stalnost sta ključni.
Gnojenje naj bo premišljeno
Preobilno gnojenje z dušikom je lahko še en sprožilec grenkobe. Dušik spodbuja hitro rast listne mase, kar je lahko v začetku videti kot uspeh, a rastlina zaradi prehitrega razvoja doživlja notranji stres. Ta stresni odziv lahko vodi v višjo koncentracijo kukurbitacina v plodovih.
Uporaba gnojil naj bo uravnotežena, z dovolj kalija in fosforja. Naravni kompost ali fermentirani pripravki iz kopriv so varna izbira, če so uporabljeni zmerno.
Napake pri sajenju in oskrbi
Pregosto sajenje onemogoča kroženje zraka
Kumare potrebujejo prostor. Če jih posadite preblizu, se v bujni listni masi ujame vlaga, kar spodbuja razvoj glivičnih bolezni in stresa rastlino. Poleg tega pregosta zasaditev pomeni, da se plodovi med seboj dotikajo in senčijo, kar zmanjšuje kakovost in pospešuje nastanek grenkobe.
Razmik med rastlinami naj bo vsaj 30 centimetrov, med vrstami pa priporočamo vsaj 60 centimetrov. Redno odstranjujte spodnje liste in zagotavljajte dovolj svetlobe v notranjost rastline.
Napačna lega pomeni stres že od začetka
Kumare ljubijo toploto in svetlobo, a ne prenašajo vetra. Če jih posadite na odprto, vetrovno lego, bo vsak močnejši sunek vetra povzročil mikroskopske poškodbe na listih in plodovih, kar bo rastlina zaznala kot napad. Posledica je – spet – sproščanje kukurbitacina.
Zavetna lega, ob ograji ali med višjimi rastlinami (a ne v senci), je najboljša izbira. Prav tako ne prenašajo prepiha v rastlinjakih – prezračevanje naj bo nadzorovano.
Rešitev pogosto skriva domača pamet
Stare sorte in lastna semena
Nekatere starejše sorte kumar so nagnjene k tvorbi kukurbitacina tudi ob najmanjšem stresu. Mnoge sodobne sorte so žlahtnjene prav z namenom zmanjšanja grenkobe. Če uporabljate lastna semena leto za letom, lahko nehote ohranite neželene lastnosti.
Zanesite se na certificirana semena priznanih semenarn. Hibridne sorte, označene s črko F1, so običajno bolj stabilne in manj grenke, čeprav zahtevajo nakupe vsako leto.
Pobiranje naj bo pravočasno
Prepozno pobrani plodovi se običajno grenijo. Kumare morajo biti nabrane še preden začnejo rumeneti ali se mehčati. Vsak dodaten dan na rastlini pomeni možnost večje vsebnosti kukurbitacina. Idealna dolžina kumare je pri večini sort od 15 do 20 centimetrov.
Pobrane kumare takoj prestavite v hladen, senčen prostor in jih ne izpostavljajte soncu ali vlagi. Če jih hranite v hladilniku, naj bodo zavite v papir, ne v plastiko, ki spodbuja zadrževanje vlage.
Delna rešitev z odstranitvijo koncev
Če je kumara grenka, lahko poskusite odstraniti 1–2 centimetra na obeh straneh, še posebej pri peclju. Grenke snovi se namreč kopičijo prav tam. Če plod ni popolnoma prepojen z grenkobo, bo to zadostovalo, da bo preostanek še uporaben za solato ali vlaganje.
Obstaja tudi domač trik – narezano kumaro podrgnite z odrezanim koncem, dokler se ne začne pojavljati bela pena. S tem naj bi izločili del grenkobe, čeprav učinek ni vedno stoodstoten.
Zakaj je včasih grenkoba prisotna le pri nekaterih plodovih?
Genetika v ozadju vsake rastline
Tudi če vse sadike kupite pri istem prodajalcu in jih posadite enako globoko, se lahko posamezne rastline razlikujejo. Genetski zapis določa nagnjenost k tvorbi kukurbitacina. Zato se lahko zgodi, da bodo na eni rastlini vsi plodovi odlični, na drugi pa grenki, čeprav so v istem vrtu.
Na to ni veliko vpliva, razen če izločite slabe rastline in jih nadomestite z novimi. To pa je smiselno storiti le v začetku sezone.
Mikroklima naredi razliko
Tudi znotraj enega vrta so lahko pogoji presenetljivo različni. Del vrta ob steni zadrži več toplote, drug del ob drevesu je v senci. Takšne razlike vplivajo na razvoj kumar, vključno s stopnjo grenkobe. Zato se pogosto zgodi, da se grenke kumare pojavljajo le na določenem mestu vrta, medtem ko drugod uspevajo brezhibno.
Nasvet za vrtičkarje
Previdno pri navzkrižnem opraševanju
Če imate v bližini tudi druge bučnice, kot so bučke ali buče, lahko pride do navzkrižnega opraševanja. V naslednjem letu, če boste uporabili seme takih kumar, se lahko pojavijo mutacije, vključno s pretirano grenkobo. Zato se lastnim semenom raje izognite, če je vaš vrt zelo mešan.
Ne zanemarjajte mulčenja
Mulčenje okoli kumar pomaga ohranjati stabilno vlažnost, zmanjšuje temperaturna nihanja in ščiti korenine pred stresom. Uporabite slamo, pokošeno travo ali listje. Dovolj je nekaj centimetrov debel sloj, ki pa ga redno obnavljajte.
Objava Ste kdaj preverili, zakaj vam kumare grenijo? se je pojavila na Vse za moj dan.