Somestje dveh Goric nekoč, danes in jutri

Izid 120. številke čezmejne revije Isonzo/Soča je naletel na dokajšnje zanimanje. Še po tiskarni dišečo publikacijo so pred dnevi, ob prisotnosti velikega števila ljudi z obeh strani meje, predstavili v prostorih Knjigarne kavarne Maks v Novi Gorici. Predstavitev je potekala dvojezično, s tem da je vsakdo od sodelujočih posegel v materinščini, le nekateri navzoči so spregovorili v dvojezični obliki.

Uvodoma je prisotne pozdravil odgovorni urednik revije, Andrea Bellavite, ki je k opisu vsebin povabil avtorje posameznih člankov. Prva polovica revije je namenjena prispevkom, ki govorijo o dveh sosednjih mestih, ki se letos lahko pohvalita z nazivom Evropske prestolnice kulture, drugi del pa se posveča širšim vprašanjem. Eden od uvodnih člankov, ki ga podpisuje Guido Germano Pettarin, je tokrat napisan v furlanskem jeziku. V slovenščini je uvodni članek prispeval sourednik Miha Kosovel, italijanski uvodnik pa je sestavil Bellavite.

Splošno razlago o reviji in njenih namenih sta uvodoma podala mlada sodelavca Katarina Visintin in Peter Abrami, ki sta obenem tudi pisca dveh zelo osebnih prispevkov o Gorici. Med samim potekom večera sta poskrbela tudi za nekatere prevode in predstavila članke avtorjev, ki niso bili navzoči.

Somestje danes in jutri

Prvi del revije prinaša veliko zanimivih opisov kotičkov in značilnosti obeh mest, od sprehodov in odročnih prostorov do čezmejnih povezav in oblik zbliževanja med prebivalstvom, za katere imajo veliko zaslug tudi združenja, ki so z množičnimi prireditvami vztrajno podirala mejo. Ne manjka niti globljih razmišljanj o vlogi, ki jo in ki naj bi jo somestje tudi v prihodnosti odigravalo pri utrjevanju sožitja. Članki prihajajo izpod peres goriških kulturnih delavcev, zgodovinarjev in nasploh angažiranih družbenih osebnosti z obeh strani meje.

Druga polovica revije obravnava širša svetovna dogajanja, v prvi vojne. Gre za dogodke, nad katerimi se širša javnost sicer zgraža, politične sfere pa jih dopuščajo, čeprav umirajo nedolžni ljudje - tudi otroci. V ta sklop sodi tudi članek o pobegu jetnikov iz fašističnega koncentracijskega taborišča v Gonarsu. Drugi del prinaša še prispevke o kulturi, glasbi in raznih zanimivostih, ki jih premoreta mesti in so v širši javnosti manj znane. Revijo bogatijo tudi številne fotografije, ki so jih prispevali različni fotografi.

Na povabilo odgovornega urednika so na koncu predstavitve navzoči zaploskali reviji, kar naj bi tudi pomenilo, da je publikacija dobro sprejeta in da bo kot taka nadaljevala s svojim čezmejnih poslanstvom. Nakazana je bila tudi osrednja tema naslednje številke revije, ki bo izšla oktobra. Tema bo tokrat nekoliko lahkotnejša in namenjena lepotam gora, planinstvu in nasploh zadevam, ki so povezane z gorskim svetom. Na spletni strani revije je mogoče vse članke najti v italijanskem, slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.