ARTICLE AD BOX
Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo zimski turizem. Nadpovprečno topla zima je letos zopet povzročila pomanjkanje naravnega snega na slovenskih smučiščih. Umetno zasneževanje pri mnogih postaja nujno. Zaradi slabih zimskih sezon se zato usmerjajo v razvoj celoletne turistične ponudbe, kar zlasti poleti povečuje pritisk na že obremenjena območja.
Zimske počitnice se tudi za osrednjo in zahodno Slovenijo iztekajo, mnogi pa so jih izkoristili za zimske radosti na slovenskih smučiščih, kot je smučišče Soriška planina. Gre za enega od mnogih smučarskih centrov, ki se v zadnjem času soočajo z izzivi vse toplejših zim in krajših snežnih sezon.
“Čeprav je letošnja zima temperaturno mnogo bolj ugodna v primerjavi z lansko, naravnega snega ni bilo dovolj za pripravo smučarskih prog, so pa temperature omogočale izdelavo tehničnega snega,” je za STA povedala direktorica Turističnega centra Soriška planina Polona Golija.
Leta 2023 so na Soriški planini v sistem umetnega zasneževanja vložili skoraj dva milijona evrov. Brez njega bi namreč, tako Golija, smučišče verjetno morali zapreti. V zadnjem desetletju so imeli med 75 in 115 obratovalnih dni na sezono, lani le 65, letos pa jih načrtujejo okoli 90. “Če pa bo zaradi dviga temperatur ozračja tudi izdelava tehničnega snega postala nemogoča, smučanje na našem območju ne bo več izvedljivo,” se boji.
V nižinah bodo zime z malo ali brez snega vse pogostejše
Podatki Agencije RS za okolje (Arso) potrjujejo, da težave, s katerimi se soočajo smučišča, niso le posledica posameznih slabih zim, temveč del širšega trenda segrevanja ozračja. Leto 2024 je bilo v Sloveniji daleč najtoplejše od leta 1950, ko imamo na voljo primerljive podatke, je poudaril klimatolog Gregor Vertačnik z Arsa. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991-2020 je na državni ravni znašal kar 1,8 stopinje Celzija, kar je 0,5 stopinje Celzija več od leta 2023, ki je bilo prejšnje najtoplejše leto. Leto 2024 je bilo sicer, kot poudarja Vertačnik, rekordno toplo tako v Evropi kot na svetovni ravni.
Tudi zime so se v zadnjih 60 letih v Sloveniji močno segrele, za približno 3 stopinj Celzija, pri čemer je bila zima 2023/24 celo najtoplejša do zdaj. “Tudi zdajšnja je sicer nadpovprečno topla, a ne bo med najtoplejšimi,” je dejal.
Zaradi segrevanja ozračja je v zadnjih 20 letih snežna odeja v nižinah za polovico tanjša kot pred letom 1988, za slabo polovico se je stanjšala tudi v alpskih dolinah in v sredogorju. Po besedah Vertačnika se bo pogostost snega v vseh višinskih pasovih še naprej zmanjševala, zime z malo ali brez snega pa bodo v nižinah vse pogostejše.
Za preživetje smučišč pomemben razvoj turističnih dejavnosti izven zimske sezone
Kot poudarja raziskovalka Maja Turnšek s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, so smučišča vse bolj odvisna od iskanja alternativnih oblik turizma. “Zavedajo se izzivov podnebnih sprememb, zato vse bolj razvijajo ponudbo tudi izven zimske sezone, kot je na primer kolesarjenje, pohodništvo, panoramske vožnje z dvosedežnicami,” je dejala.
Leta 2023 je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport namenilo 55,4 milijona evrov za preoblikovanje devetih smučarskih centrov – Krvavca, Vogla, Velike Planine, Cerknega, Golte, Rogle, Kop, Mariborskega Pohorja in Treh kraljev – v celoletna gorska turistična središča. Ta podpora je spodbudila skupne investicije v višini 76,5 milijona evrov za posodobitev žičniške infrastrukture in razvoj dejavnosti na prostem, ki niso omejene le na zimsko sezono, je izpostavila Turnšek.
“V prihodnje je treba spremljati uspešnost teh investicij, saj gre za prvi večji nacionalni ukrep prilagajanja slovenskega turizma podnebnim spremembam,” je opozorila.
V zadnjem desetletju se v celoletni gorski center preoblikuje tudi Soriška planina, ki obenem sodeluje v mednarodnem projektu BeyondSnow. Ta projekt si prizadeva s trajnostnimi ukrepi povečati odpornost snežnih turističnih destinacij v Alpah na podnebne spremembe, da bi ohranili ali celo povečali svojo privlačnost za prebivalce in turiste. Vanj so vključena smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v šestih alpskih državah, tudi v Sloveniji.
“Praksa umetnega zasneževanje, ki zahteva porabo energije in vode, je lahko v nekaterih predelih namreč ekološko vprašljiva in prispeva k negativnim vplivom na okolje. Zato je nujno razvijati trajnostne alternative,” je opozorila Jelka Popović Gužvić z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki pri nas koordinira projekt.
Aktivnosti v sklopu projekta so v Sloveniji osredotočili na območje Bohinja kot zimskega smučarskega središča z dvema smučarskima centroma Vogel in Soriška planina ter nekaj manjšimi smučišči. “V zadnjih 10 do 15 letih se je namreč obisk Bohinja v zimskih mesecih zmanjšal s približno 35 odstotkov na zgolj 18-20 odstotkov,” je dejala.
V sklopu projekta pripravljajo strategijo za prilagoditev bohinjskega turizma na podnebne spremembe. Med drugim se osredotočajo na razvoj ponudbe za obdobja z manj snega, vključno z jesenskimi in pomladnimi dejavnostmi. Prizadevajo si tudi za boljše upravljanje poletnega obiska z usmerjanjem turistov s preobremenjenih območij na manj obiskane destinacije prek tematskih poti. Podjetje Arctur pa razvija digitalno orodje, ki bo turističnim delavcem in javnosti omogočalo oceniti občutljivost destinacij na podnebne spremembe ter podajalo priporočila za prilagoditev.
Preusmeritev zimskega turizma povečuje pritisk na že obremenjena območja zlasti v poletnih mesecih
Po mnenju Turnšek je preusmeritev zimskega turizma v gorskih območjih v celoletno ponudbo smiselna, vendar pa opozarja, da se bo s tem povečal pritisk na ta območja v že tako obremenjenih poletnih mesecih. Kot je izpostavila, je bila na primer popandemska rast turizma v slovenskih gorskih občinah skoraj v celoti posledica povečanega obiska v poletnih mesecih. “Poleg preusmeritve zimskega turizma se bo zaradi vse toplejših dni poletna sezona še podaljševala, povečal pa se bo tudi obisk turistov, ki se zaradi vročine umikajo v višje lege,” je poudarila.
Po njenih besedah je zato nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za upravljanje turističnih tokov, kot so razvoj in promocija turističnih aktivnosti v manj obiskanih sezonah, za preusmerjanje obiskovalcev z najbolj obremenjenih območij ter ukrepe za varovanje okolja, kot je preprečevanje erozije pohodnih poti.