»SKGZ je vedno našla pot«

»Prebrodili smo v preteklosti že hujše preizkušnje – vedno smo našli pot. Prav iz teh izkušenj črpajmo moč in odpornost. Če želimo ohraniti živost in ugled naše Zveze, moramo stati za lastno organiziranostjo. Predano, iskreno, tvorno, pošteno moramo znova in znova utrjevati temelje zaupanj. Zdaj je pravi trenutek, da opustimo delitve, ki nas slabijo. Drug v drugem znova prepoznajmo zaveznika, ne nasprotnika.« S temi besedami je predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila zaključila svoje poročilo na današnjem kongresu te krovne organizacije, ki poteka v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Dobrila se po dveh mandatih poslavlja s predsedniškega položaja, za katerega se poteguje zdaj Nives Cossutta, ki so ji odhajajoča predsednica in nekateri od gostov že tudi namenili spodbudne besede.

V svojem poročilu je Ksenija Dobrila ob uvodnem pogledu na zaskrbljujoče dogajanje v svetu med drugim poudarila pomen zavzemanja za človekovo dostojanstvo in pravice, tudi tiste, ki se zdijo »majhne« in »lokalne«, ki so dejansko obrambna linija pred mnogo širšim razpadom človečnosti. Poudarila je tudi pomen odgovornosti do ljudi in družbe, ki je »edina trdna opora v času, ko se okoli nas šibijo temeljne demokratične paradigme«. Današnji kongres po njenih besedah vodi v preustroj SKGZ, ki ima hkrati institucionalno predstavništvo in sindikalno poklicanost zastopati organizacije civilne družbe, prizadevati si za polno javno rabo slovenskega jezika ter skrbeti za razvoj slovenske manjšine v Italiji. V jedru prizadevanj ostajajo ključna vprašanja, kot so politično zastopstvo manjšine, dosledna raba slovenskega jezika v javni upravi, vidna dvojezičnost, razvoj slovenskega šolstva, priznavanje diplom, mediji, gospodarska osnova manjšine in projekt smiselne poselitve Narodnih domov. Ob trdni vpetosti v evropski in čezmejni prostor ter v sodelovanje s slovenskimi manjšinami v drugih državah je bistvo SKGZ po besedah Ksenije Dobrila to, da prisluhne, povezuje, podpira in daje glas celotni mreži.

Med razglašenimi notami tega obdobja je predsednica SKGZ omenila manjšo učinkovitost skupnega predstavništva manjšine, ki si navznoter ni nikoli vzela dovolj časa za pravo snovanje, usklajevanje in soočanje mnenj. Sodelovanje s Svetom slovenskih organizacij je bilo nihajoče, dialog je včasih izostal, skupnega sistematičnega usklajevanja bi moralo biti veliko več. Zato bodo pri SKGZ tudi v prihodnje pripravljeni na soočenje in iskanje sintez, ne glede na razlike v stališčih. Za izgubljeno priložnost šteje dobrila tudi zadnjo deželno konferenco o zaščiti slovenske manjšine, čas je dozorel tudi za novo programsko konferenco narodne skupnosti, ki bi se morala skleniti z jasnimi in zavezujočimi izvedbenimi postavkami. Odhajajoča predsednica je kot naporno označila tudi zgodbo okoli novogradnje na Stadionu 1. maja v Trstu, kjer je bilo precej nerodnosti s strani izvajalcev, a obenem je res, da druge sredine velikokrat niso pomagale. Nujno je se odgovorno vprašati o nadaljnjih korakih ter o realni izvedljivosti projekta.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.