Sinhrotron bo postal deloma slovenski

Slovenski konzorcij, ki ga sestavljata Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem, bo solastnik nove rentgenske žarkovne linije na prenovljenem sinhrotronu Elettra 2.0 pri Trstu. Tako bodo imeli slovenski raziskovalci lažji dostop do naprednih eksperimentalnih pristopov.

»Ker smo solastniki, bo šestina časa delovanja žarkovne linije namenjenega slovenskim raziskavam,« je za STA povedal prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Dean Korošak.

Pojasnil je, da so se v tem projektu znašli na povabilo Tehniške univerze (TU) v Gradcu, s katero mariborska univerza že več let tesno sodeluje. Bazovski pospeševalnik delcev je trenutno v prenovi in s tem odprt za nova sodelovanja in omogoča raziskave tako italijanskim kot drugim evropskim raziskovalcem. »Posamezne institucije so lahko solastnice posameznih žarkovnih linij, kar pomeni, da si tam zgradijo eksperimentalno infrastrukturo, za katero izkoriščajo vir rentgenske svetlobe, ki prihaja iz tega sinhrotrona,« je povedal Korošak.

Slovenski raziskovalci bodo vzpostavili rentgensko žarkovno linijo za ozkokotno sipanje (SAXS), ki omogoča nedestruktivno analizo struktur v nanometrskem območju v različnih medijih. Uporablja se lahko pri preučevanju bioloških makromolekul, nanomaterialov, funkcionalnih kompozitov, polimerov in tankih plasti. »Takšni preizkusi so med drugim uporabni pri študiju proteinov oz. virusov, v zdaj zelo popularni nanoelektroniki, medicini, biologiji, kemiji, tudi dediščinski znanosti,« je ponazoril Korošak.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.