Praznik vseh svetih: Dan svetnikov in spomina na rajne

Danes, na slovesni in zapovedani praznik vseh svetih, Katoliška Cerkev obhaja spomin na vse svetnike, ki jih je število tako naraslo, da se jih ni mogoče spominjati posamično v bogoslužju. Ta praznik ni le priložnost za slavljenje nebeških vzornikov, ampak tudi za razmislek o lastni poti k svetosti in molitev za rajne.

Praznovanje vseh svetih ima globoke korenine v zgodovini Cerkve. Na Vzhodu so ga obhajali že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširilo tudi v zahodno Cerkev. Pod vplivom vzhodne tradicije so proti koncu 6. stoletja v Rimu uvedli praznik vseh mučencev. Papež Bonifacij IV. je 13. maja 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.

Misel o širšem praznovanju vseh svetnikov (ne le mučencev) je dobila konkreten izraz pod papežem Gregorjem III. (731–741), ki je pri sv. Petru v Rimu posvetil kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Papež Gregor IV. (827–844) je praznik uradno preložil na 1. november in ukazal njegovo slovesno obhajanje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje o 1. novembru kot datumu praznika v Rimu sega že pred leto 800.

Razlogi za uvedbo praznika so jasni: število kanoniziranih svetnikov je postalo preveliko za individualno spominjanje v liturgiji. Tako praznik vseh svetih postane dan, ko Cerkev slavi nešteto znanih in neznanih svetnikov, ki so dosegli nebeško slavo.

Celjski škof moli na krajih povojnega trpljenja
V duhu tega praznika, ki nas spodbuja k molitvi za rajne in spravo, je celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž dan pred praznikom vseh svetih, kot vsako leto, obiskal tragične kraje v celjski škofiji, zaznamovane s trpljenjem žrtev povojnih pobojev. V spremstvu generalnega vikarja Roka Metličarja in nekaterih duhovnikov se je škof ustavil na Mravljinjeku v bližini Mosteca pri Dobovi, kjer je na grobišču ob križu molil za vse nedolžne žrtve po koncu druge svetovne vojne, piše Družina.

Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž (foto: STA)

Poleg Mosteca je obiskal še Stari Hrastnik, Marijo Reko nad Preboldom, znamenje na Golovcu v Celju, spominski park na Teharjah, Košnico pri Celju in Hudo Jamo. Škof je vernike povabil, naj se mu pridružijo v molitvi na teh svetih krajih, prosijo za žrtve, odpuščanje in spravo. Ti kraji nas opominjajo na boleče poglavja slovenske zgodovine in potrebo po resnici ter miru med živimi in rajnimi.

Na današnji dan naj nas praznik vseh svetih navdihne k svetosti v vsakdanjem življenju, k molitvi za rajne in k prizadevanju za spravo. Svetniki so naši zagovorniki v nebesih – naj njihova luč osvetljuje našo pot.