Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi lani večja za okoli desetino

Površina certificiranih ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je lani merila 46.195 hektarjev oz. 10 odstotkov več kot leto prej, dodatnih 8408 hektarov je bilo v preusmeritvi. Skupno, s certifikatom in v preusmeritvi, je bilo na ekološki način obdelanih okoli 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, je ta teden objavil statistični urad.

V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo lani zajetih 3864 kmetijskih gospodarstev s certifikatom oz. v postopku preusmeritve, kar je dva odstotka več kot leto prej. Predvsem se je povečalo število kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi v ekološko kmetovanje; takih je bilo 515 ali 45 odstotkov več kot leto prej. Nekoliko se je zmanjšalo število ekoloških kmetijskih gospodarstev s certifikatom, za 81 oz. za dva odstotka na 3349.

Kmetije, vključene v sistem kontrole ekološkega kmetovanja, so skupno predstavljale okoli šest odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Skupno so obdelovale okoli 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oz. okoli 54.600 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi jih je bilo okoli 46.200 oziroma 85 odstotkov uporabljenih za certificirano pridelavo. Med ekološko obdelanimi kmetijskimi zemljišči je bilo največ trajnega travinja (78 odstotkov ali 42.432 hektarov), sledili so njive (15 odstotkov ali 8254 hektarov) in sadovnjaki (štirje odstotki ali 2309 hektarov).

Povprečna kmetija z ekološkim certifikatom je lani obdelovala okoli 14 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega nekaj manj kot 11 hektarjev trajnega travinja, dva hektarja njiv in okoli en hektar trajnih nasadov. Certificirane kmetije so bile v povprečju za 16 odstotkov manjše od kmetij v preusmeritvi, upoštevajoč skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi.

Na certificiranih ekoloških kmetijah so lani redili okoli 39.500 glav govedi, kar je podobno kot leto prej. Medtem je obseg reje prašičev upadel za 15 odstotkov na okoli 2700. Ovc je bilo sedem odstotkov manj oz. okoli 32.000, koz pa osem odstotkov več, okoli 7100. Najbolj se je povečalo število čebeljih družin, v primerjavi z letom prej za 120 odstotkov na skupno 7865.

Skupna količina mesa živali iz ekološke reje je znašala 538 ton in se ni bistveno spremenila. Pridobljenega ekološkega govejega mesa je bilo skupaj 459 ton oz. pet odstotkov manj, za podoben delež pa se je povečala količina prašičjega mesa, ki je skupaj znašala okoli 40 ton. Perutninskega mesa je bilo pridobljenega okoli 34 ton, kar je 79 odstotkov več kot v letu 2022.