Poletje brez alkohola? Da, prosim – še posebej za mladostnike

Poletje, čas sprostitve, sonca, veselja in druženja. A za številne mlade pomeni tudi obdobje, ko se prvič resneje srečajo z alkoholom. S koncem šolskega leta in začetkom počitnic se vrstijo zabave, valete, rojstnodnevna srečanja, koncerti in druge priložnosti, ki jih spremlja sproščena družbena klima, v kateri je pitje alkohola pogosto samoumevno. V takšnem okolju se mladostnik hitro znajde v situaciji, kjer je alkohol na voljo in kjer čuti pritisk vrstnikov – ali celo odraslih – da »poskusi«. Toda prav ta obdobja prehodov in sproščenosti so lahko tudi najnevarnejša, ko govorimo o začetku in nadaljevanju škodljivega vedenja, kot je pitje alkohola.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat alkohol uživalo 75 odstotkov odraslih prebivalcev med 18. in 74. letom starosti. Mladostniki torej rastejo v družbi, kjer je alkohol normaliziran – prisoten na praznovanjih, pri obrokih, ob družabnih dogodkih. Pogosto se zgodi, da mladostniki prvi stik z alkoholom doživijo prav doma, ob tihem odobravanju staršev ali z neposrednim dostopom do domačega hladilnika ali omare z alkoholnimi pijačami. Čeprav marsikateri starš meni, da je »bolje, da otrok prvič poskusi pod nadzorom«, strokovnjaki poudarjajo, da s tem tvegamo ravno nasprotno: zgodnejši začetek pitja alkohola, večjo pogostost in višjo verjetnost za razvoj odvisnosti v odraslosti.

Podatki iz mednarodne raziskave HBSC (Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju), ki jo v Sloveniji izvaja NIJZ, so zgovorni: kar 70 odstotkov petnajstletnikov in 84 odstotkov sedemnajstletnikov je že pilo alkoholne pijače. Redno, torej vsaj enkrat na teden, pa pije alkohol 13 odstotkov petnajstletnikov in kar 22 odstotkov sedemnajstletnikov. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je vsak tretji petnajstletnik alkohol prvič pil že pred dopolnjenim trinajstim letom. Zgodnji začetek ni nedolžen preizkus, temveč dejavnik tveganja, saj so možgani mladostnika še v intenzivnem razvoju – predvsem sprednji del možganov, prefrontalni kortekst, ki uravnava presojanje, zavore, načrtovanje in razumevanje posledic.

Zaradi nepopolno razvitih možganskih struktur mladostniki težje ocenjujejo tveganja in posledice svojega vedenja. So bolj nagnjeni k impulzivnim odločitvam, iskanju novosti in tvegani zabavi. Alkohol v tem kontekstu deluje kot »družbeni katalizator«, ki dodatno zabriše presojo in poveča tveganje za poškodbe, nasilje, nezaščitene spolne odnose in druge nevarne situacije. Poleg tega zgodnje pitje povečuje tveganje za dolgotrajne psihične težave, motnje razpoloženja, depresijo in anksioznost. V nasprotju s splošnim prepričanjem alkohol ni le sprostitev, je psihoaktivna droga, ki vpliva na delovanje možganov in vedenje, še posebej pri mladih.

Pomembno vlogo pri oblikovanju mladostnikovega odnosa do alkohola imajo odrasli, denimo starši, učitelji, sorodniki, trenerji in drugi, ki so del njihovega vsakdana. Vpliv odraslih se začne z osebnim zgledom: če odrasli pijejo zmerno ali sploh ne, otroku sporočajo, da alkohol ni nujen del vsakdanjega življenja. Če pa odrasli pitje alkohola opravičujejo, banalizirajo ali celo spodbujajo pri mladostnikih, se normalizira vedenje, ki je v resnici zdravju škodljivo.

A še pomembnejši od prepovedi so odnosi. Mladi potrebujejo odrasle, ki jih slišijo, jim postavljajo jasne, a razložene meje in jih spodbujajo k razmisleku. Če mladostnik ve, da se lahko o vsem pogovori s starši ali učitelji – tudi o pritiskih vrstnikov, strahovih in radovednosti –, bo lažje razvil samostojno in odgovorno držo do alkohola. Zrel pogovor, v katerem odrasli ne moralizira, temveč spodbuja kritično mišljenje, omogoča mladostniku, da si postavi vprašanja: “Zakaj bi pil? Kaj imam od tega? Kako se lahko dobro počutim v družbi, ne da bi užival alkohol?” Takšni pogovori so dolgoročno močnejša preventiva kot zgolj pravila ali kazni.

Pomembno je tudi okolje: ali ima mladostnik občutek varnosti in pripadnosti? Ali ve, da se lahko obrne na odrasle, ko je v stiski? Ali ima doma jasno postavljena pravila? Starši bi morali jasno povedati, da pitje alkohola zanje ni sprejemljivo in da pričakujejo, da tega tudi otrok ne bo počel – doma ali zunaj. In če mladostnik kljub temu poskusi, to ni znak, da je vse izgubljeno. Pomembno je, da starši vztrajajo pri vrednotah in pravilih, hkrati pa slišijo otroka in ga podprejo.

Enako velja za šole. Valete in zaključne zabave so pogosto pod vprašajem prav zaradi pitja alkohola, tudi med odraslimi. Če učitelji dopuščajo ali celo sodelujejo pri uživanju alkohola na šolskih dogodkih, pošiljajo mladim nejasen signal. Šola mora imeti jasno politiko glede alkohola: ne samo za učence, ampak tudi za osebje. Tako se lahko postavi jasna meja in mladostniku olajša odločitev, da alkohola ne potrebuje za to, da bi se zabaval ali vklopil v družbo.

Zaskrbljujoče pa je, da še vedno prevladuje miselnost, da je alkohol nekaj običajnega, celo nujnega za druženje. A vedno več mladih po svetu se odloča drugače – popolnoma abstinirajo. V nekaterih državah postaja to celo trend. Mladi sporočajo, da si želijo več nadzora nad svojim telesom, jasne glave, več energije. Če želimo to podpreti tudi pri nas, moramo najprej spremeniti kulturo odraslih.

Poletje torej ni le čas brez šole – je tudi priložnost za vzpostavljanje zdravih navad in odnosov. Odrasli lahko izkoristimo ta čas za kakovostno preživljanje trenutkov z mladimi, za pogovor, za oporo. In predvsem – za to, da pokažemo, da zabava ni odvisna od alkohola.

Petra Znoj