Pirc Musar: Mladi potrebujejo varno, spodbudno in vključujoče okolje

Po njenih besedah bi moralo biti v šolah več poudarka na čustveni pismenosti. “Duševno zdravje je eno od temeljev kakovosti življenj. Pogostost duševnih motenj se namreč povečuje hitreje kot druge vrste bolezni, ob tem pa so tovrstne motnje tudi družbeno in ekonomsko breme, osebam, ki trpijo zaradi njih, pa otežujejo življenje na različnih področjih,” je v nagovoru povedala Pirc Musar.

Nanizala je nekaj podatkov iz raziskave centra za proučevanje družbene blaginje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki je bila izvedena leta 2024 med več kot tisoč mladimi od 16. do 24. leta starosti. Le približno polovica mladih ocenjuje svoje duševno zdravje kot dobro, več kot tretjina jih doživlja hudo stisko, 27 odstotkov udeleženih izkazuje povišano tveganje za motnje hranjenja, 15 odstotkov jih ima uradno diagnozo duševne motnje. Skoraj petina jih je v zadnjem letu razmišljala o samomoru, vsak deseti pa se vedno počuti osamljen, ob tem številnim kronično primanjkuje spanja in se spoprijemajo s tveganim pitjem alkohola, digitalno zasvojenostjo in obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva, kaže raziskava.

“Rezultati te in podobnih raziskav niso le suhoparne številke, to so mlada življenja, so zgodbe, ki jih moramo slišati. In se nanje hitro in sistemsko odzvati. Zato je današnja konferenca tako zelo pomembna,” je opozorila Nataša Pirc Musar. Dodala je, da bo odpornost, ki jo mladi razvijajo danes, odločilna za njihovo prihodnost in za prihodnost nas vseh.

“Tega se globoko zavedam in zato duševno zdravje mladih ostaja eno mojih osrednjih prednostnih področij. Projekt moje fundacije, ustanove Alma, pod strokovnim vodstvom Anice Mikuš Kos je v prvem letu dokazal, da veliko lahko dosežemo s pristopom, ki temelji na čuječnosti, psihosocialni podpori, krepitvi odnosov v šolski skupnosti,” je še poudarila predsednica.

Namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je poudaril, da je po eni strani med otroci in mladostniki vse več duševnih stisk, na drugi strani pa so starši, ki so zmedeni zaradi preveč informacij in ne vedo, kako bi jim lahko pomagali, učitelji, ki bi radi pomagali, a nimajo dovolj podpore, in strokovnjaki ki vedo, da je treba hitro ukrepati, pa zaradi objektivnih okoliščin tega ne zmorejo.

“Govorimo o preobremenjenosti sistema, o njegovi prepočasnosti in prerazdrobljenosti. Šole nam sporočajo, da je vse več medvrstniškega nasilja, veliko primerov samopoškodovanja in tudi duševnih stisk, ki so mnogo kompleksnejše kot kadarkoli doslej,” je dodal Ruparčič. Izpostavil je zagovorništvo otrok pri Varuhu človekovih pravic, “kjer lahko otroci v varnem, empatičnem in sočutnem okolju povedo, kar jim leži na duši.

Na konferenci, ki bo potekala še v sredo, bodo strokovnjaki govorili tudi o izboljšanju sodelovanja strokovnjakov v mladoletniškem kazenskopravnem sistemu, o predlogu obravnave otrok in mladoletnikov z nasilnim vedenjem, o uporabi nove tehnologije in prepoznavanju motenj in vplivu na duševno zdravje otrok in mladostnikov.