PERSPEKTIVE: Strah in radovednost, dva pogleda na svet

7 hours ago 3
ARTICLE AD BOX

Morda je prav radovednost tista lastnost, ki me je v otroških letih najbolj zaznamovala in jo tudi danes najraje opazujem pri otrocih. Ko otrok odrašča, vseskozi poskuša, posluša, išče, okuša in nasploh poizveduje. Pogosto se sprašujem, kdaj v procesu odraščanja se ta nadvse zanimiva težnja porazgubi. Kako bi bilo, če bi to isto igrivost in vztrajnost ohranili tudi kot odrasli? Bi bila družba zato bolj napredna? Ali pa tudi ne? Otroci so lahko pri svojih eksperimentih tudi kruti ali neprevidni; skoraj vsi radovedni otroci se vsaj enkrat poškodujejo. Pa vendar obstajajo posamezniki, ki otroško igrivost ohranjajo: pogosto so to vizionarji, uspešni podjetniki in podobni profili. Ti ljudje stalno nekaj tvegajo, poskušajo, opazujejo. Obstajajo pa tudi ljudje, katerih dejanja narekuje strah pred napakami. Ti redko tvegajo, iščejo mirnejše življenje in se borijo za svoj miren obstoj. Gre za dva popolnoma različna pristopa k dojemanju sveta, ki pa se dopolnjujeta in z vsemi ostalimi izraznimi odtenki tvorita človeštvo, kot ga poznamo.Dokler so eksperimenti nepomembni in omejeni na določen prostor ali skupino ljudi, ni večjih pretresov. Toda z današnjo tehnologijo lahko posameznik (ali skupina posameznikov) dostopa do tako velikih količin energije, informacij, denarja in drugih koristi, da lahko spremeni življenje vseh. In tu se vname diskusija o odtenkih možnosti, ki se nahajajo med ekstremi. Prvi primer, ki ga bomo analizirali, je pojav interneta na prelomu tisočletja. Nekateri niso verjeli vanj, drugi so se ga bali, tretji so ga odkrivali z radovednostjo, četrti pa so v njem videli samo orodje za vojaške namene. V tistih letih so se rodile platforme, kot sta PayPal in Amazon, ki jih danes uporabljamo skoraj vsakodnevno. Majhna skupina ljudi, ki si je zamislila te aplikacije, je spremenila življenje vseh: nekaterim ga je olajšala, druge je spravila v finančni brodolom. Krut in neustavljiv proces razvoja, ki ga ni mogoče ustaviti. Če zavrtimo čas še bolj nazaj, v dobo odkritja Amerike, vidimo, kako je radovednost le nekaj raziskovalcev spremenila zgodovino vseh. In to ne samo na dober način. Na številnih ladjah, ki so odplule v svet, so bili mornarji, ki se niso nikoli vrnili. Z odkrivanjem neznanih delov sveta so se tudi drugod razširile hude bolezni, ki so bile za marsikoga smrtonosne. Torej so radovedneži krivi za smrt tako velikega števila ljudi? Da, ampak hkrati so zaslužni za marsikatero odkritje na znanstvenem področju. Brez njih ne bi bili tukaj, kjer smo, v dobrem in slabem.Če se na časovnem traku postavimo na 28. november 2024, lahko ugotovimo, da sta oskrba z energijo in surovinami ter podnebje glavna problema, s katerima se na svetu spopadamo. Namreč, človekova dejanja imajo močan vpliv, ki mu planet Zemlja ni kos. Kakšne so lahko rešitve? Svoj vpliv bi morali omejiti tako, da bi omejili porabo energije in surovin ter zmanjšali onesnaževanje. Ampak, kako naj to storimo? Najbolj enostavno bi bilo, če bi k reševanju težav pristopili skupaj in z majhnim trudom vsakega dosegli zaželeni napredek. Toda tega dogovora nam nikakor ne uspe skleniti. Vse večji strah še povečuje našo potrebo po rešitvah, namesto tega pa stopamo v dramatičnem začaranem krogu.Kaj pa delajo radovedneži? Ustanovitelja PayPala in Amazona, Elon Musk in Jeff Bezos, vidita rešitev v vesolju. Musk meni, da mora človeštvo postati multiplanetarna vrsta, Bezos pa, da se nam ni treba preseliti na druge planete, lahko pa jih izkoristimo za črpanje surovin in nanje preselimo težko industrijo. Odkar sta ta podjetnika prevzela odkrivanje vesolja v svoje roke, je napredek skokovit. Politične in vojaške strategije je nadomestila otroška radovednost. Pretiravamo? Bomo povzročili škodo vsem nam? Ali pa bomo odkrili nov svet, tako kot pred več kot petstotimi leti? V Muskovem podjetju SpaceX so si zadali cilj, da v štirih letih dosežejo Mars. Morda je program časovno preveč ambiciozen, ampak pustimo se presenetiti, saj so že dosegli cilje, ki so bili še pred dvajsetimi leti znanstvena fantastika.Lepo je en prostor, Zemljo, deliti z ljudmi, ki so tako radikalno drugačni. Drugačen ne pomeni napačen. Drugačnost nas dopolnjuje in nam odpira nova obzorja, ki jih sami ne vidimo. Takšna pa je tudi vloga prijateljev, zato te zadnje vrstice posvečam prav svojim ožjim prijateljem: hvala, ker ste mi vedno ponujali in mi vedno ponujate drugačen pogled na svet.

Read Entire Article