Navkljub nedelovanju storitev dolgotrajne oskrbe prejemali dodatke k plači

Od 1. julija letos plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Čeprav celovitih storitev dolgotrajne oskrbe s tem datumom sploh ni bilo mogoče koristiti, kot bi se upravičeno pričakovalo, pa to ni predstavljalo nikakršne ovire, da se na ministrstvu, zadolženem za dolgotrajno oskrbo, ne bi izplačevalo dodatkov za preobremenjenost.

Portal Preiskovalno.si razkriva, da se je uradnikom na ministrstvu, ki ga vodi Simon Maljevac, v enem letu izplačalo kar 107.289 evrov bruto dodatkov za preobremenjenost pri delu.

Podatki, do katerih so se dokopali potem, ko je bil sprožen postopek pri informacijskem pooblaščencu, so razkrili, da so bili “najbolj obremenjeni v Direktoratu za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo, kjer zamujajo z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe”.

Dodatek za preobremenjenost od avgusta lani do septembra letos (gre za izplačilo bruto dodatkov) so prejeli Anita Jacović, Tilen Pahor, Tina Lipar, Klavdija Kobal Straus in Janja Romih. Jacovićeva, ki zaseda mesto vodje sektorja za dolgotrajno oskrbo in katere zadolžitev obsega pripravo in spremljanje nacionalnega programa za dolgotrajno oskrbo, je skupno prejela dodatke v višini 5.215,63 evra. Lani je dodatke prejemala celo med dopustom. Medtem ko se ta nahaja v 38. plačilnem razredu, kar pomeni plačo v višini 3743,18 evra bruto, ima na voljo možnost, da lahko od doma dela štirikrat na teden. Pahor, ki “ima v sistemu dolgotrajne oskrbe pomembno vlogo pri načrtovanju, analitiki in upravljanju”, je skupno prejel dodatke v višini 4.571,15 evra. Liparjeva je skupno prejela 4.017,17 evra, Kobal Strausova 6.327,91 evra in Romihova 5.300,18 evra.

Foto: Pixabay

Ostali uslužbenci, ki so prav tako prejeli bruto dodatke, so bili: Klemen Jerinc (6.557,82 evra, od tega je položajni dodatek znašal 2.343,23 evra), Sabina Žibret (4575,75 evra), Klavdija Höfler (3.949,75 evra), Mojca Frelih (3.029,89 evra), Ana Ivanišević Valetič (3.235,00 evra), Sanja Mekić (3.498,81 evra), Maja Šturbej (3.757,54 evra), Tina Trček (3.404,16 evra), Maria Ana Slak Trontelj (3.319,79 evra), Mateja Jenko Paš (3.336,64 evra), Helena Kovačič (3.694,17 evra), Brigita Majger Gerl (3.376,83 evra), Helena Bohl Gombač (2.262,76 evra), Magdalena Žakelj (1.317,65 evra), Monika Perko (2.232,00 evra) in Mateja Nagode (1.812,54 evra).

87.641,43 evra dodatkov za povečan obseg dela je v letu dni šlo v žepe uslužbencev direktorata za starejše. “Prejemalo jih je do 22 zaposlenih. Povprečno od 350–400 € bruto na osebo, v Direktoratu za stanovanja pa kar 914 evrov,” navaja portal in pri tem posebej izpostavlja Živo Matjašič, generalno direktorico, ki je v tem obdobju prejela 3.658,28 evra bruto dodatka.

Skupni izdatki za kabinet ministra Maljevca, kjer je zaposlenih 11 javnih uslužbencev (7 od teh na zaupanje), so znašali 19.647,89 evra. Vodja ministrovega kabineta in vodja svetniškega kluba Levice v Mestni občini Ljubljana Urška Honzak je prejela bruto dodatke v skupni višini 3.909,50 evra. Uroš Badovinac, ki je na ministrstvu zadolžen za piar, je skupno prejel 3.741,48 evra, Gašper Skalar, ki dela v sektorju za upravljanje izvajalskih organizacij, je prejel skupno 3.731,39 evra. Med tistimi, ki so zaposleni na zaupanje in prejemajo dodatke, povrhu pa so povezani s stranko Levica, so: Urška Pavlovič Dukič, ki se je znašla na listi stranke na zadnjih lokalnih volitvah (1.372,16 € + položajni dodatek v višini 423,80 evra), nekdanji poslanec Levice Primož Siter (936,49 evra) in kandidat stranke na prejšnjih lokalnih volitvah Aljaž Debeljak (1.670,50 evra).

Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost (Foto: Bobo)

Veliko je dela od doma

Medtem ko morajo zaposleni v zdravstvu in domovih za starejše delati tudi ponoči in v času praznikov, podatki kažejo, da je razširjeno delo od doma. Od 113 uslužbencev, ki so zadolženi za pisanje nacionalnega načrta dolgotrajne oskrbe in stanovanjske strategije, jih lahko 89 dela od doma. “Največ v Direktoratu za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo, kjer od 38 javnih uslužbencev od doma lahko dela 30 uslužbencev,” izpostavljajo in dodajajo, da skoraj vsi od doma delajo v Sektorju za upravljanje izvajalskih organizacij (spada pod isti direktorat). Od 15 uslužbencev jih namreč od doma dela 14. Od 11 uslužbencev, ki so zaposleni v kabinetu ministra Maljevca, jih 8 dela od doma, enako velja za mag. Matejo Nagode in Živo Matjašič, ki zasedata mesti direktorice za dolgotrajno oskrbo in stanovanja.

Čeprav so nam govorili, da bo ves denar šel za samo oskrbo, pa podatki kažejo, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kar 74 milijonov evrov porabil za plače in material. 190 tisoč evrov bo sicer šlo za piarovsko kampanjo o “dostopni oskrbi”. V luči dolgotrajnega čakanja na izvajanje storitev je potrebno še omeniti, da je Maljevac po navedbah Financ “zaposlil še pet novih ljudi za administracijo in komunikacijo v EU-projektu Dostopna dolgotrajna oskrba”. Res neverjetno, kako si dovolijo postopati tisti, ki so polni ust zagotavljanja dostojanstva starejših.

A. H.