Na prizorišču COP29 zmeda, pogajalski skupini manj razvitih držav zahtevali prekinitev pogajanj (dopolnjeno)

Namesto potrjevanja zaključnih dokumentov na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29) pogajanja spremljajo novi zapleti. Sodelujočim državam ne uspe doseči soglasja glede novega cilja finančne pomoči za države v razvoju. Pogajalski skupini otoških držav in najmanj razvitih držav sta zahtevali prekinitev pogajanj.

Pred današnjo dokončno potrditvijo zaključnih dokumentov je azerbajdžansko predsedstvo delegacije držav v zbralo na novem krogu posvetovanj. Napete in težke pogovore, ki jih spremljajo številne novinarske ekipe z vsega sveta, je dodatno zaostrila poteza Zavezništva malih otoških držav (AOSIS) in pogajalske skupine najmanj razvitih držav (LDC), ki so s postopkovnim predlogom zahtevali prekinitev pogajanj.

Kot je novinarjem na prizorišču pojasnil predsednik AOSIS Cedric Schuster, so na letošnjo podnebno konferenco prišli, da bi dosegli pravičen dogovor. “Imamo občutek, da nismo slišani. Končni dogovor so želeli sprejeti brez posvetovanja z nami,” je dejal.

Ob spremljanju zapleta z vidno prizadetimi predstavniki AOSIS in LDC pa je dvorano, v kateri potekajo pogovori med državami in predsedstvom, slabe volje zapustil tudi podnebni odposlanec ZDA John Podesta. Med odhodom proti delu prizorišča s pisarnami posameznih delegacij si je prislužil tudi glasne kritike predstavnikov podnebnih aktivistov. Ti so ga pozvali k temu, da naj ZDA prispevajo svoj delež k podnebnim financam. Kot je v izjavi novinarjem povedal Victor Menotti iz kalifornijske nevladne organizacije International Forum on Globalisation, so ZDA v Bakuju zato, da bi razveljavile finančne in pravne obveznosti, ki jih imajo do držav v razvoju. “Slišali smo jih reči, da bodo zmanjšali ambicije v dogovoru,” je poudaril.

Nikki Reisch iz Centra za mednarodno okoljsko pravo je bila kritična do ravnanja EU, ki ostaja “tiho, medtem ko se ZDA trudijo oslabiti končni dogovor”. Po njenih besedah smo priča desetletja dolgi strategiji ZDA in drugih razvitih držav, ki se skrivajo, da bi omilile svoje zakonske obveznosti zagotavljanja javnih finančnih sredstev do svetovnega juga za podnebne ukrepe, ki so “potrebni za zaščito naše skupne prihodnosti ter preprečitev še večjih izgub in uničujočih podnebnih škod”.

Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, del krivde za zmedo in kaos na konferenci nosi tudi azerbajdžansko predsedstvo zaradi slabega vodenja pogajalskega procesa. Te kritike je bilo sicer v zadnjem tednu mogoče slišati večkrat. Nekateri delegati ob pogledu na dogajanje zmajujejo z glavami in opozarjajo, da takšnega razpleta dogodkov na konferenci še ni bilo. Ne izključujejo niti možnosti, da se bodo delegati tokrat razšli brez zaključnih dogovorov.

Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 500 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju, ki naj bi jih zahtevala skupina držav G77 skupaj s Kitajsko.