Na Goriškem pozivi proti individualizmu, vojnam in sovraštvu

V številnih krajih na Goriškem so ob prvem novembru potekale spominske svečanosti. »Pomembno je, da se v svojem malem svetu vsi trudimo za to, da naredimo nekaj dobrega za svojo skupnost, vsak po svojih zmožnostih, močeh in v sozvočju s svojimi spretnostmi in kompetencami. Da preidemo in obidemo meje individualizma, v katerega zahaja naša družba, da soustvarjamo skupnost,« je pred spomenikom v Pevmi povedala Slavica Radinja. Nastopili so učenci osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme in moški zbor Štmaver. Navzoče je nagovoril tudi občinski odbornik Maurizio Negro.

V Števerjanu so po maši položili vence pred spomenikom padlim partizanom in žrtvam 2. svetovne vojne. Navzoče sta nagovorila župnik Marijan Markežič in župan Marjan Drufovka, ki je opozoril predvsem na nevarnost ideologij in predsodkov, ki utirajo pot sovraštvu. Slovesnost so obogatili petje mešanega pevskega zbora F.B. Sedej in recitacije Alena Brisca in Danjela Pahorja iz društva Briški grič. Po obisku vaškega pokopališča so vence položili še pred spomenikom padlim v prvi svetovni vojni in pred spomenikom na Jazbinah.

Pred spomeniki, ki so razpršeni po doberdobski občini, je položila vence delegacija, ki jo je vodil župan Peter Ferfolja. Med obhodom so se mu pridružili predstavniki raznih društev in organizacij, še nekateri občinski svetniki in odborniki. Prisotni so bili tudi člani ZZB NOB iz pobratene Prvačine. V sovodenjski občini so ravno tako počastili spomin na padle s položitvijo vencev. Delegacijo sovodenjske občine je vodil župan Luca Pisk, spremljali so ga vsi občinski odborniki, nekateri občinski svetniki, predstavniki obeh sekcij ANPI-VZPI in vseh sodelujočih kulturnih društev. Na Peči in v Rupi je zapela moška pečanska klapa, v Gabrjah pa moški pevski zbor skala. Na Vrhu so nastopile pevke skupine Danica in Biseri, priložnostno misel je podal Borut Vižintin. V Sovodnjah so nastopila Sovodenjska dekleta, ki so se zbrala priložnostno ob 80-letnici Kulturnega društva Sovodnje, v katerem so delovala skoraj 30 let, in ob 60-letnici spomenika. Poeziji sta recitirali Irina Pelicon in Sharon Kovic, za padle in umorjene je zmolil župnik Renato Podbersič.

Delegacija ZSKP je na goriškem glavnem pokopališču obiskala grobove preminulih kulturnikov in zaslužnih Slovencev. Nakar so vence položili predstavniki ANPI-VZPI, SKGZ, SSO, občin Gorica in Nova Gorica. Pred partizansko grobnico je Anna Di Gianantonio napovedala, da ANPI-VZPI namerava postaviti spomenik padlim partizanom v spominskem parku. Pred spomenikom jugoslovanskim vojakom je Marino Marsič poudaril, da padli niso darovali le svojih življenj, temveč so tudi podarili prihodnost naslednjim generacijam. Novogoriška mestna svetnica Ljubka Čargo je izpostavila, da je dan spomina na pokojne obenem tudi dan povezanosti, ko padejo razlike in meje. Pred grobom Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli je spregovoril Marjan Drufovka. Družino Bratuž je opredelil kot vzor sprave, kajti je zmogla preseči bolečino in izbrati pot odpuščanja ter se namesto zagrenjenosti odločila za ustvarjalnost.

V Podgori je ob recitaciji Gioie Rozic zapel pevski zbor Mirko Špacapan. »Ker smo brali in se učili o holokavstu, smo danes sposobni prepoznati in obsoditi genocid nad palestinskim narodom. In namesto da bi storili vse, da se to ne bi zgodilo, smo postali celo sokrivi, ker imamo z Izraelom interese, sodelujemo z njim in mu prodajamo orožje. Za tak svet se partizani niso borili – ne za bombe, ki padajo na novorojenčke, ne za to, da bi drugemu narodu odrekli pravico do življenja,« je med drugim poudarila govornica Majda Bratina.

V Štandrežu je nastopil priložnostni zbor, na sporedu so bile recitacije Erika in Nine Bensa, medtem ko so taborniki poskrbeli za častno stražo. »Danes je prvi november, dan mrtvih. A pravi mrtvi niso le tisti na pokopališčih. Pravi mrtvi so tudi tisti, ki hodijo z ugasnjenimi očmi, ki nikoli ne podvomijo vase, ki živijo od že pripravljenih prepričanj kot od konzervirane hrane. Mrtve so misli, ki se nikoli ne spremenijo. Mrtev je tisti, ki si ne upa pogledati čez rob lastne gotovosti,« je poudaril Elian Mucci v nagovoru, v katerem se je kritično obregnil ob konformizem, ki preveva družbo.