ARTICLE AD BOX
Pogajanja na podnebni konferenci ZN v Bakuju, ki bi se morala uradno zaključiti v petek, še vedno trajajo. Po informacijah s prizorišča konference soglasja o končni višini finančne pomoči za države v razvoju med delegacijami še vedno ni. Po napovedih predsedstva naj bi bila zaključna plenarna seja konference pozno popoldne po lokalnem času.
Za pogajalci na podnebnem vrhu ZN v Bakuju (COP29), ki bi se moral uradno zaključiti v petek, je neprespana noč. Medtem ko se je prizorišče konference na športnem stadionu danes močno izpraznilo, delegati v pogajalskih sobah tečejo nov krog pogajanj in usklajevanj.
Petkova objava drugega osnutka zaključnih dokumentov je naletela na niz izrazov razočaranja, predvsem s strani držav v razvoj. Te ne pristajajo na dvig zavez za podnebne ukrepe v revnejših državah z dosedanjih 100 milijard na 250 milijard dolarjev do leta 2035.
“Sramotno je predlagati takšna besedila,” je izid komentirala podnebna odposlanka za Marshallove otoke Tina Stege. Razočaranje so izrazili tudi v Zavezništvu majhnih otoških držav (AOSIS). “Ne morejo pričakovati, da bomo privolili v besedilo, ki kaže takšen prezir do naših ranljivih ljudi. Ne bo nas pomiril slab placebo cilj,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Predsednik Afriške skupine pogajalcev, še enega vplivnega pogajalskega bloka držav, ki jih ogrožajo posledice podnebnih sprememb, Ali Mohamed pa je predlog označil za “popolnoma nesprejemljiv in neustrezen”. Kot je ocenil, bo vodil v “izgubo življenj v Afriki in po svetu ter ogrozil prihodnost sveta”.
Proti predlogu finančnega dogovora so v petek zvečer na prizorišču COP29 protestirali tudi podnebni aktivisti, ki so v tišini korakali z visoko prekrižanimi rokami.
Danes se je odzvala tudi podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je prek omrežja X zapisala, da je trenutni osnutek “popolna katastrofa”. “Toda tudi če so naša pričakovanja skoraj neobstoječa, se ne smemo nikoli zalotiti, da bi se na te nenehne izdaje odzvali kakor koli drugače kot z besom,” je bila kritična.
Da številka 250 milijard dolarjev “ni dovolj pravična in ambiciozna”, je v petek priznalo tudi azerbajdžansko predsedstvo in države pozvalo, naj si v zadnjih urah konference prizadevajo za doseg višjega končnega cilja.
Oceno o tem, da gre za prenizek znesek, so podali tudi ekonomski strokovnjaki, ki so za ZN nedavno pripravili oceno potreb držav v razvoju. Poudarili so, da bi morale razvite države revnejšim državam do leta 2035 zagotoviti vsaj 390 milijard dolarjev finančne pomoči.
Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 300 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju. Tej številki naj bi v zakulisnih razpravah nasprotovale Japonska, Švica, Nova Zelandija in ZDA.
Od evropskih držav pa je zadržanost do ambicioznejših številk zaznati s strani Nemčije, ki je v Bakuju ves čas poudarjala, da stroškov finančne pomoči državam v razvoju razvite države ne morejo kriti same, svojo vlogo pa da bi morala odigrati tudi druga finančna orodja.
Podnebni odposlanec EU Wopke Hoekstra je pred novinarji v Bakuju danes izpostavil, da je možnost uspeha podnebnih pogovorov ZN navkljub zvišanju višine cilja finančne pomoči razvitih držav še vedno pod vprašajem. “Na vsakem od področij delamo vse, kar je v naši moči, da bi zgradili mostove in to spremenili v uspeh. Vendar obstaja dvom, ali nam bo uspelo,” je dejal.
Predstavnik Paname za podnebne spremembe Juan Carlos Monterrey Gomez je bil prepričan, da bodo “končni dogovor dobili pred približno dvema urama”. “Sploh ne vem, kaj se dogaja, mislim, da nihče ne ve, kaj se dogaja,” je povedal.
Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, naj bi države v današnjih dolgotrajnih usklajevanjih, ki še vedno intenzivno potekajo, dosegle dogovor o trgih ogljika, ki bo določil pravila za trgovanje z ogljikom med državami in predvidel vzpostavitev reguliranega svetovnega trga za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma. Podrobna tehnična navodila delovanja sistema pa naj bi bila znana v 2025.
Po zadnjih napovedih s strani predsedstva konference se bodo delegati držav na zaključni plenarni seji zbrali pozno popoldne po lokalnem času.