Mladi zdravniki: Srhljiv umor je simptom globlje bolezni države

Srhljivi umor v Novem mestu ni naključje, temveč simptom trdijo Mladi zdravniki. Simptom bolezni, ki po mnenju avtorjev razjeda temelje naše države — sistematičnega ignoriranja strokovnih mnenj in resničnih potreb državljanov s strani vlade Roberta Goloba.

Nobena vlada ni idealna. Na napake je bilo glasno opozarjano tudi v času vlad Janeza Janše, Marjana Šarca in Mira Cerarja. Vendar, kot poudarjajo Mladi zdravniki, še nobena vlada doslej — leva ali desna — ni v tolikšnem obsegu sprejemala odločitev, ki so v popolnem nasprotju s stroko, ob tem pa sledila interesom ozkih lobijev in nevladnih organizacij, financiranih z javnim denarjem.

Posledice tega delovanja naj bi se merile v slabšanju javnih storitev, padcu življenjskega standarda večine državljanov in, žal, tudi v izgubljenih človeških življenjih. Še posebej naj bi bile posledice vidne v zdravstvu.

Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu

Zaradi porasta nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu so Zdravniška zbornica, Zbornica zdravstvene in babiške nege ter Lekarniška zbornica pripravile zakon, po katerem bi se napad na zaposlenega v zdravstvu preganjal po uradni dolžnosti.

Zbranih je bilo 7.561 overjenih podpisov, a so poslanci koalicijskih strank predlog zavrnili. Avgusta 2016 je bil umorjen urolog iz SB Izola Luis Guillermo Martinez Bustamante, kar je po mnenju avtorjev dokaz, da je zaščita zdravstvenih delavcev nujna.

(Foto: Bobo)

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Zdravniške organizacije nasprotujejo zakonu zaradi neurejenega področja paliativne in dolgotrajne oskrbe, možnosti zlorab ter izkušenj iz tujine. Zakon je zavrnila Komisija RS za medicinsko etiko, proti so predstavniki sedmih verskih skupnosti, pomisleke pa je izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba DZ.

Kljub temu so poslanci strank Svoboda, Levica in SD zakon sprejeli. Kritiki opozarjajo, da izkušnje iz Quebeca, kjer po devetih letih veljave podobnega zakona kar 7 % vseh smrti predstavljajo medicinske usmrtitve, kažejo na širše posledice kot le v primerih terminalnih bolnikov.

Borec za pravice starejših Aleš Primc (Foto: sta)

Zakoni o konoplji

Zakon o medicinski uporabi konoplje omogoča predpis na recept brez jasnih indikacij, čeprav je bil dostop za utemeljene primere že omogočen. V teku pa je tudi zakon o osebni rabi konoplje, ki naj bi po opozorilih stroke prinesel tveganja za zdravje mladih, porast nesreč ter povečanje duševnih stisk.

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti

Zakon naj ne bi jasno ločil med svetovanjem in zdravljenjem ter omogočal vstop terapevtov v zdravstveni sistem brez ustreznega medicinskega usposabljanja. Kljub nasprotovanju zdravniških organizacij, kliničnih psihologov, psihoterapevtov, Zveze pacientov in Pedagoške fakultete je bil sprejet. Po vetu Državnega sveta sledi ponovna obravnava v DZ.

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti in plačni sistem

Za zaključek Mladi zdravniki citirajo Aleksandra Solženicina: “Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da lažejo. Pa še zmeraj lažejo.”

I. K.