Marijino znamenje v Mengšu je pod mengeškim županom postalo “občinska trofeja”

V Mengšu se že več let vleče spor, ki daleč presega običajne lokalne razprave o lokaciji spomenika. Gre za Marijino znamenje– zgodovinski steber z Marijinim kipom, ki so ga Mengšani postavili leta 1858 na Glavnem trgu. O tem smo v preteklosti že pisali, danes pa je spomenik v središču resnih obtožb o neupoštevanju lastninskih pravic, kršenju dogovorov in samovoljnem razpolaganju z občinsko lastnino.

Civilna iniciativa za postavitev Marijinega znamenja na prvotno lokacijo je v petek, 20. februarja 2026, že tretjič poslala urgenco Policiji Domžale. Z devetimi točkami in obsežnimi prilogami dokazujejo, da je spomenik last Župnije Mengeš, občina pa ga je pod novim županom v bistvu odtujila z namenom, da ga postavi na tretjo lokacijo – na Trdinovem trgu pred mežnarijo, kjer stoji kip Franca Jelovška.

Znamenje so leta 1858 postavili Mengšani. Kip je kupil mengeški župnik (kar dokazuje objava v Zgodnji Danici z dne 16. 9. 1858), podstavek in steber pa je financirala vaška skupnost. Leta 1955 je bilo znamenje proti volji stroke in prebivalcev odstranjeno z Glavnega trga “iz estetskih in prometnih razlogov”. Kip je prevzela in ohranila Župnija Mengeš, kamnite dele pa so shranili ob cerkvi.

Mengšani si želijo vrniti kip tja, kamor spada, na prvotno lokacijo, s tem pa vrniti pravo in prvotno podobo jedra Mengša (foto:

Leta 1967 je Župnija na svojem zemljišču (parcela št. 291 k.o. Mengeš) z gradbenim dovoljenjem Občine Domžale (št. 351-390/67-3/6 z dne 13. 7. 1967) ponovno postavila spomenik. Dovoljenje je bilo izdano izrecno Župnemu uradu Mengeš. Spomenik je tam mirno stal do leta 2022, ko ga je župnija predala občini izključno z namenom obnove in vrnitve na izvorno lokacijo na Glavni trg. To je bil bistveni (razvezni) pogoj dogovora.

Dokumenti, ki jih občina ignorira
Nadškofija Ljubljana je v pismu Župniji Mengeš z dne 6. februarja 2026 jasno zapisala, da lastništvo kipa pripada župniji, saj je bil kip kupljen s sredstvi župnika, spomenik pa je bil leta 1967 postavljen kot investicija župnije. Še ostrejše pa je pismo Umetnostno-gradbenega sveta Nadškofije (UGS) županu Bogu Ropotarju z dne 18. februarja 2026, v katerem neposredno kritizirajo izbiro lokacije: “Na seji UGS dne 9. 2. 2026 smo se seznanili, da je občina kot tretjo lokacijo izbrala Trdinov trg oziroma plato, na katerem stoji kip slikarja Franca Jelovška. […] Lokacija, ki ste jo izbrali kot optimalno, posega v prostor, ki je bil namenjen in urejen v spomin slikarju Francu Jelovšku. Z umestitvijo stebra na to lokacijo, bi lahko odprli novo rano, saj se bo moral Jelovškov kip umakniti Marijinemu znamenju.”

Kip Franca Jelovška (foto: Google)

Nadškofija je v istem pismu poudarila, da je prvotna lokacija na Glavnem trgu edina ustrezna, morebitna tretja lokacija pa mora biti konsenzualna in ne sme ustvarjati novih delitev med občani. Občinska izbira Trdinovega trga po njihovem mnenju teh meril ne izpolnjuje. Župnija je 2. decembra 2025 občini poslala dopis, v katerem zahteva vrnitev spomenika, če občina ne izpolni dogovora o postavitvi na Glavni trg.

Občina trmoglavi kljub vsemu
Kljub jasnim in ponovljenim stališčem Nadškofije Ljubljana, kljub pozivom Župnije, kljub nasprotovanju Civilne iniciative in velikemu delu občanov, župan Bogo Ropotar vztraja pri postavitvi na Trdinovem trgu. Občina nadaljuje postopke, čeprav se po trditvah Civilne iniciative na javni razpis za postavitev ni javil niti en ponudnik. Civilna iniciativa opozarja, da gre za klasičen primer razpolaganja s tujo lastnino brez soglasja lastnika.

Zakaj je to pomembno?
Marijino znamenje ni samo kamen in kovina. Za občane je simbol Mengša, ki so ga prebivalci financirali, župnija pa ga je rešila in ohranila, ko ga je povojna oblast hotela uničiti. Zdaj, ko bi moral spet stati na svojem zgodovinskem mestu, ga občinska oblast obravnava kot svojo trofejo.

T.B.

The post Marijino znamenje v Mengšu je pod mengeškim županom postalo “občinska trofeja” first appeared on Nova24TV.