Letošnja letina pod pričakovanji: koruza, krompir in hmelj slabše, sadje obrodilo obilneje

Slovenska polja letos ne bodo prinesla obilne letine. Po napovedih državnega statističnega urada bo pridelek večine poznih poljščin podpovprečen, nekoliko bolj razveseljive novice pa prihajajo iz sadovnjakov in vinogradov, kjer se obeta boljši pridelek poznih sadnih sort, zlasti jabolk, hrušk in grozdja.

Koruza, ki je ena ključnih poljščin pri nas, bo letos obrodila slabše kot lani. Povprečni pridelek koruznega zrnja naj bi dosegel 7,9 tone na hektar, kar je 14 odstotkov manj kot leto prej in 11 odstotkov pod povprečjem zadnjega desetletja. Kljub nekoliko večji površini (za tri odstotke) skupni pridelek ne bo presegel 340.670 ton, kar pomeni približno 12-odstotni upad.

Z vremenskimi razmerami so se letos borili tudi pridelovalci silažne koruze. Statistiki ocenjujejo, da bo povprečni pridelek znašal 41,3 tone na hektar, kar je desetino manj kot lani in devet odstotkov pod desetletnim povprečjem.

Tudi krompirja bo manj. Skupni pridelek poznega krompirja naj bi dosegel približno 63.700 ton, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Povprečni pridelek naj bi znašal 24,5 tone na hektar, kar je pet odstotkov pod desetletnim povprečjem.

Slabše se piše tudi pridelovalcem sladkorne pese, katere površina se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala kar za tri četrtine. Pridelek bo najmanjši po letu 2019 – s 38 hektarjev naj bi pridelali manj kot 2000 ton pese, kar pomeni okoli 51,9 tone na hektar.

Podobno slabo leto se obeta tudi za večino poznih oljnic. Pridelek soje bo po ocenah znašal 2,4 tone na hektar, kar je 15 odstotkov manj kot lani in 14 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let. Skupno naj bi je pridelali približno 11.300 ton na skoraj 4760 hektarjih površin.

Oljne buče bodo dale za 17 odstotkov manjši pridelek kot lani in osem odstotkov manj, kot je običajno za desetletno obdobje. Z enega hektarja bodo pridelovalci letos pospravili približno 600 kilogramov suhih bučnih semen, kar pomeni, da bodo iz njih pridobili od 200 do 240 litrov bučnega olja.

Tudi sončnice niso ušle vremenskim težavam. Obrodile bodo podobno kot lani, a s 2,1 tone na hektar bodo še vedno približno deset odstotkov pod desetletnim povprečjem. Skupni pridelek sončničnih semen naj bi dosegel okoli 1100 ton.

Slabši bo tudi pridelek hmelja, ene izmed paradnih kmetijskih panog slovenskega posavskega prostora. Povprečno bo pridelek znašal 1,3 tone na hektar, kar je desetino manj kot lani in petino manj od desetletnega povprečja.

Bolj optimistične so napovedi za sadovnjake in vinograde

Jabolka in hruške, najpomembnejši pozni sadni vrsti pri nas, bodo letos obrodile obilneje. V intenzivnih sadovnjakih naj bi z jablan pobrali povprečno 26,9 tone na hektar, kar je 18 odstotkov več od desetletnega povprečja. Skupni pridelek jabolk bo tako znašal okoli 50.700 ton. Tudi hruške so letos obrodile dobro – v povprečju 16,4 tone na hektar oziroma 17 odstotkov več od dolgoletnega povprečja, skupaj približno 3440 ton.

Manj spodbudni so podatki za ekstenzivne sadovnjake, kjer bodo jablane obrodile skromneje. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila letina nadpovprečna, bo tokratni pridelek jabolk za 41 odstotkov manjši in četrtino nižji od desetletnega povprečja. Hruške bodo obrodile 27 odstotkov slabše kot običajno. Skupno bo v teh sadovnjakih približno 9960 ton jabolk in 2060 ton hrušk.

Za konec pa še dobra novica za vinogradnike: pridelek grozdja bo letos boljši kot lani, ko so ga močno zaznamovale neugodne vremenske razmere. Povprečni pridelek belega grozdja bo znašal 6,5 tone na hektar (skupno okoli 62.600 ton), rdečega pa 6,2 tone na hektar oziroma približno 26.400 ton.

Čeprav bodo številni pridelki letos pod povprečjem, bodo bogatejši sadovnjaki in vinogradi vsaj nekoliko ublažili grenak priokus zahtevne kmetijske sezone, ki jo je tudi tokrat krojilo vreme.