Laž je temelj te oblasti

Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je svoj pohod na oblast začela z lažmi, manipulacijami in zavajanjem javnosti in tako tudi vlada že dobra tri leta. Spomnimo na samooklicani in razbijaški KUL, kjer sta predsednika in predsednici takratnih strank skoraj na dnevno vpili, kako slabo dela Janševa vlada. Politično so se kadrovske karte nekoliko pomešale, vendar bistvo ostaja.

Eden zadnjih primerov je zavajanje in manipulacije okrog 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Pa pojdimo po vrsti.

Golob: Visoka plača, ukradena identiteta, Romunija

Robert Golob je bil do konca leta 2021 predsednik uprave državne družbe Gen-I. Mandata mu nadzorniki niso podaljšali, Golob je to označil kot politično odločitev. Kriv naj bi bil seveda takratni predsednik vlade Janez Janša. Potem se je Golob odločil za vstop v politiko, ali bolje, kot t. i. nov obraz so ga določili strici iz ozadja, kar je danes bolj jasno kot kadar koli prej.

Tik pred volitvami aprila 2022 je Golob javno lagal o svoji izredno visoki plači v Gen-I, hkrati pa zavajal tudi o bančnem računu v Romuniji, odprtem na svoje ime. Avstrijsko Raiffeisen Bank v Romuniji je javno obtožil, da je sodelovala pri odprtju računa pri kraji njegove identitete. Bančne dokumentacije, povezane z odprtjem tega računa, ni pokazal, novinarjem Dela je kazal le neki bančni izpisek s tega računa, ki naj bi dokazoval, da na njem ni bilo denarja. Spirala laži se je zavrtela, kraje identitete ni prijavil policiji, napovedal je, da bodo to menda storili njegovi odvetniki, ko bodo pridobili bančno dokumentacijo. Bile so volitve, o prijavi kraje identitete ni bilo več slišati, pa tudi o bančnem računu ali kakršnih koli postopkih njegovih odvetnikov zoper avstrijsko Raiffeisen bank ne. Na to je treba spomniti ob vseh Golobovih nadaljnjih ravnanjih; po volitvah 2022 je namreč postal predsednik vlade. Z lažmi, manipulacijami in zavajanjem pa nadaljuje.

Kulovci vpili, danes nabirajo letalske milje, drugi anekse

Glede Kula, to je nekakšne predvolilne koalicije strank SD pod takratnim vodstvom Tanje Fajon, LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca, Levice pod vodstvom Luke Mesca in SAB pod vodstvom Alenke Bratušek, pa je stvar naslednja. Fajonova si je kot takratna evropska poslanka v Bruslju izrazito prizadevala, da Evropska komisija Sloveniji v novi finančni perspektivi ne bi dodelila več milijard evrov nepovratnega evropskega denarja. Doma pa je razlagala, da takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše zanemarja t. i. države jedrne Evrope. »Jedrna Evropa« je bil njen slogan, vendar le do takrat, ko je sama postala ministrica za zunanje zadeve, kar se je zgodilo v času vlade Roberta Goloba. Uresničile so se ji sanje, namesto na »jedrno Evropo« pa se je osredotočila na nekdanje neuvrščene države v Afriki in druge eksotične države, kjer pridno nabira letalske milje, zapravlja davkoplačevalski denar, od tega pa Slovenija nima nič ali skoraj nič. Poleg eksotike ji je pri srcu še Rusija in tu se konča. Vmes so jo zamenjali z vrha SD, da svoje sanje laže uresničuje, predvsem pa, da se zabrišejo sledi med njenim takratnim vpitjem in zdajšnjim (ne)delom.

Stranki LMŠ in SAB sta aprila 2022 na volitvah pogoreli, predsednika Marjan Šarec in Alenka Bratušek sta ju za ministrski mesti »prodala« stranki Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. No, Šarec je bil na tej listi izvoljen tudi za evropskega poslanca. Bratuškovi, danes znani kot »kraljici aneksov«, pa je bil, kot naročeno, dodeljen resor infrastrukture. S predsedniškega mesta se je moral posloviti tudi Luka Mesec, nadomestila ga je ortodoksna skrajna levičarka Asta Vrečko. Mesec pa je dokaj neviden in neučinkovit minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Levica je za nagrado pri rušenju prejšnje vlade dobila še en resor, to je ministrstvo za solidarno prihodnost, katerega vodenje je bilo dodeljeno ustanovitelju Inštituta 8. marec Simonu Maljevcu, danes prav tako enemu od neučinkovitih ministrov Golobove vlade.

Koalicija oblast dojema kot pravico, ne kot odgovornost

To so stvari, na katere je vredno spomniti. Posebno še, ker vladna koalicija oblast dojema kot samoumevno pravico in ne kot odgovornost. Še posebej predsednik vlade pogosto deluje, kot da so lažne izjave, izmikanje in manipulacije z javnostjo njegova legitimna politična taktika. Predsedniku nato sledijo drugi, kar je pričakovano.

Vsem pa je skupno zavračanje odgovornosti ob očitnih napakah vlade, kot so na primer zamude pri zakonodaji in neuresničeni reformni cilji. Priča smo tudi zavajajoči retoriki v zvezi z gospodarstvom, zdravstvom ali mediji. Pri tem lahko izpostavimo prikazovanje slabih kazalnikov kot »normalnih«.

Metode sprenevedanja zdajšnje vladne koalicije so številne in včasih tudi na meji verjetnosti. Podajajo nam delne informacije ali izjave, ne da bi pri tem navedli dejstva. Zamenjujejo teme, namesto odgovora na očitke smo priča napadom. Politično krizo ali zunanje dogodke pa uporabljajo za preusmerjanje pozornosti. Pa preidimo k dejstvom in konkretnim primerom izjav predsednika vlade Roberta Goloba in nekaterih njegovih ministrov, ki so bile dokazano prepoznane kot lažne  in zavajajoče.

Primeri laži, manipulacij in zavajanja

Trditev, da je bilo dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje »odpravljeno«. Golob, Vrečkova in Mesec, če naštejemo le te, so večkrat izjavili, da je njihova vlada odpravila prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Dejstvo pa je, da je bil sistem samo spremenjen v obvezno prispevno zavarovanje, pri čemer stroške še vedno krijejo zavarovanci. To ni bila odprava, temveč le preimenovanje in obveznost. Šlo je za zavajajočo retoriko – ne glede na ime, plačuje se enako oz. je zdaj znesek še višji in obvezen.

Inflacija: Slovenija naj bi imela nižjo inflacijo kot sosednje države

Med zagovorom pred poslanci je Golob trdil, da je inflacija v Sloveniji nižja kot v Avstriji in Italiji, ter da se je Slovenija trendno »obrnila hitreje«. Opozicija in neodvisni podatki pa so pokazali nasprotno: Slovenija je imela višjo inflacijo, nasprotno od tega, kar je trdil Golob.

 Pomoč po poplavah in graditev stanovanj

Po avgustovskih poplavah leta 2023 je Golob napovedal strošek sanacije v višini približno 500 milijonov evrov, kasneje pa je govoril o 4,7 milijarde evrov ali celo 9,7 milijarde evrov. Obljubljal je 100 hiš na mesec v 30 dneh. V praksi tega ni bilo. Zgrajena je bila ena hiša, pa še to so zgradili zasebniki, Golob pa se je šel tja samo fotografirat. In »napihovat«. Gre za očitno napihovanje pričakovanj in zavajanje glede dejanske izvedbe.

Delniška omemba Gen‑I in zgodba »iz nič«

V Evropskem parlamentu je Golob trdil, da je podjetje Gen‑I »ustvaril iz nič«. Toda Gen‑I je v resnici nastal že prej – Golobova izjava je bila nepopolna in prirejena, kar so kasneje kritiki označili kot lažno vzbujanje vtisa izjemne zasluge.

Zavarovanje zasebnega varovanja in »halucinacije« v vohunski aferi

V primeru zamika aretacij ruskih vohunov je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar navedla, da je Golob preložil aretacijo zaradi referendumske kampanje. Golob je to zanikal, menda naj bi šlo za halucinacije, v parlamentu, ko bi lahko dokazal drugače, pa se ni pojavil kljub prejšnjemu vehementnemu zagotavljanju »nevpletenosti«.

Prav tako je izjavil, da je bil sam tisti, ki je v juniju 2022 zase uvedel t. i. drugo zasebno varovanje. Policijski dokumenti dokazujejo, da je odločitev sprejelo policijsko vodstvo že konec maja. Nasploh se je pri tem osebnem varovanju Golob »zaplezal«.

Davki in dolgotrajna oskrba

Ena zadnjih velikih manipulacij celotne vlade, ne samo Goloba, pa je davek za dolgotrajno oskrbo. Tega moramo zaposleni, upokojenci, kmetje, samostojni podjetniki in študentje plačevati že od 1. julija 2025, in to v zneskih od odstotek do dva odstotka, od bruto plače ali neto pokojnin. Učinka iz tega vira pa državljani še dolgo ne bomo videli. Denar, letno naj bi ga bilo tudi do 800 milijonov evrov, bo šel za pokrivanje enormne porabe Golobove vlade. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, namreč še vedno ni pripravilo vseh ustreznih podlag, da bi zakon lahko uveljavili. Zakon je v osnovi sprejela že prejšnja Janševa vlada. Golobovi so se nato sprenevedali, da ni dober, zato bodo pripravili svojega, ki bo boljši. Tri leta je mimo, zakon, ki bi že moral veljati oz. dajati učinke, pa je večinoma še vedno mrtva črka na papirju.

 Zaveza o 5 odstotkih BDP za obrambo

Ena zadnjih velikih manipulacij vseh v vladajoči koaliciji pa je zaveza Roberta Goloba na vrhu Nata v Haagu, kjer je podpisal, da bo Slovenija stremela k 5 odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Golob je to v Haagu podpisal brez pripomb, nato pa je v Sloveniji zatrjeval, da je šlo za politično deklaracijo in ne za pravno zavezujoč dokument. Hkrati zatrjuje, da je Republika Slovenija vezana samo na obrambno resolucijo, potrjeno v državnem zboru, ki predvideva dvig na 3 odstotke BDP do leta 2030. Zanj ta resolucija ostaja edino formalno zavezujoča. Golob je izjavil, da ne vidi obveznosti za 5-odstotni nivo, če ga državni zbor ni potrdil s sklepom ali zakonom kljub splošni podpori deklaracije v Natu. Gre seveda za velik nateg in laž ne samo pred slovensko, pač pa tudi pred mednarodno javnostjo.

Še dlje so šli v koalicijskih strankah SD in Levica. Menda njihovi ministri gradiva za sejo vlade pred vrhom Nata sploh niso prebrali. Obvezno 5-odstotno raven izdatkov za obrambo pa zavračajo. Janez Janša, predsednik SDS, pa opozarja, da gre pri tem za skupno igro, dogovorjeno z Golobom.

V državnem zboru so izglasovali predlog za referendum o izdatkih za obrambo, vendar pa je Golob nemudoma sporočil, da bo predlagal referendum tudi o izstopu Slovenije iz Nata. Golobova napoved je požela val ogorčenja. Janša je sporočil, da Slovenija iz Nata ne bo izstopila, za to bi bila nujna dvetretjinska podpora državnega zbora, da pa je nujno potrebna razprava o racionalni porabi denarja za obrambo.

Vida Kocjan