Kdaj bomo spremenili naš odnos do hrane? Recimo ne zavrženi hrani

V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki poteka do 23. novembra 2024, zabojniki za smeti ponovno protestirajo. Na Kongresnem in Prešernovem trgu ter Osrednji ljubljanski tržnici nas opozarjajo na problematiko zavržene hrane in s tem na naš odnos do nje. JP VOKA SNAGA je akcijo Dvignimo glas proti zavrženi hrani prvič predstavila že pred 10 leti kot opomnik na naš (napačen) odnos do hrane in nas poziva k spremembam.

Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačni!

Z akcijo želijo v JP VOKA SNAGA širšo javnost opozoriti na problematiko zavržene hrane na nekoliko drugačen način. Zabojniki za odpadke, ki so običajno neme priče naših vsakdanjih navad, vrednot in življenjskega sloga, tokrat v sklopu akcije protestirajo s transparenti ”Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačni!”, ”Siti smo zavržene hrane”, ”Dvigni glas proti zavrženi hrani!” in nas opozarjajo na naš (napačen) odnos do hrane ter nas pozivajo k spremembam.

Ni dovolj, da vseskozi opozarjamo samo na velike količine zavržene hrane, potrebno se je vprašati tudi, kakšen odnos imamo mi sami do hrane kot osnovne dobrine v današnjem svetu.

Na Osrednji ljubljanski tržnici se dnevno soočajo s prekomerno odpadno hrano, saj je pridelovalci ne morejo primerno shraniti. Z načrtovano prenovo tržnice bojo zagotovili višjo kakovost izdelkov in boljše pogoje za vse. Tako pridelovalce, kot hrano.

Na svetu zavržemo več kot 1,3 milijarde ton hrane 

Prav strašljiv je podatek, da vsako leto nas svetu zavržemo več kot 1,3 milijarde ton hrane, s čimer bi lahko nahranili štirikrat toliko ljudi, kot je lačnih. Povedano še bolj pomenljivo – nihče na svetu ne bi bil lačen, če bi s hrano vsi ravnali bolj preudarno.

Nova vedenja, navade in odnos do hrane

V JP VOKA SNAGA verjamejo, da lahko količino zavržene hrane zmanjšamo samo tako, da spremenimo svoje vedenje, navade in odnos do hrane. V današnji družbi namreč lahko manjše zavržke hrane dosežemo le z bolj spoštljivim odnosom do te osnovne dobrine. Če ne spoštujemo hrane, ne spoštujemo niti dela kmetov, pekov, delavcev v mlekarnah in vseh drugih, ki hrano pripeljejo do naše mize.

Z drugačnim pristopom zato ponovno opozarjamo na nujnost spremenjenega odnosa vseh nas do hrane.