Katastrofalni padec Slovenije na indeksu svobode izražanja

4 hours ago 42
ARTICLE AD

Golobizem se je zaril v vse pore slovenske družbe, poleg gospodarstva pa najbolj trpli pravica do izražanja (ne le govora, ampak vseh oblik izražanja, od spletnih mnenj, izjav opozicijskih politikov, pa do tega kar zapišejo ali poročajo mediji). Doslej smo o tem lahko le anekdotalo govorili kot o utripu ulice, saj se je vsak, ki ni bil na liniji Golobova koalicije počutil manj varno kot prej. Zdaj pa imamo za ta pojav tudi konkretne številke. Po raziskavi Freedom of experssion index (indeks svobode izražanja je Slovenija padla kar na 81. mesto!

Razen Estonije, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze in Češke, ki je bila del varšavskega pakta so vse druge države v prvi petnajsterici del razvitih zahodnih držav, prva je Danjska, sledijo Islandija, Švica, Belgija, Estonija, Češka, francija, Luksemburg, Nova Zelandija, Finska, Švedska, Norveška, Kanada, Avstralija in Nemčija.

Indeks svobode govora – Slovenija med manj svobodnimi, vir: V-Dem

Rep lestvice 179. držav predstavljajo komunistično diktatorske države, arabske despotske države in države t. i. “ruskega sveta” (Severna Koreja, Nikaragva, Rusija, Belorusija, Kitajska, Združeni Arabski Emirati, Katar, Saudska Arabija, Kuba, Turkmenistan, Afganistan, Azerbaijan…) Slovenija pa je na veliko grozo enako oddaljena od teh kot je oddaljena od razvitih zahodnih demokracij. Slovenija se je nameč znašla na 81. mestu od 179. držav, ki jih je indeks pregledoval. Kot taka je (razen Madžarske, ki je še nižje) daleč najslabša država EU, hkrati pa tudi (razen Madžarske in Srbije) najslabša država v evropskem prostoru. Zatiranje svobode govora je torej dobilo resnični, s številkami podport mednarodni odmev.

Podatki za Slovenijo sicer nenehno padajo. Če je še leta 2020 bila Slovenija ocenjena z indeksom 0.868, je do 2023 (prvo leto mandata Golobove vlade) ta indeks padel na 0.824 leta 2024 pa že na 0.731.

Za letos pa je so v projektu V-Dem Slovenijo še posebej izpostavili takole:

“Poročilo uvaja opazovalni seznam držav, ki kažejo zgodnje znake izboljševanja ali nazadovanja demokracije in jih je treba v bližnji prihodnosti posebej spremljati. Med sedmimi državami, ki izkazujejo znake poslabšanja, so Slovaška, Slovenija in Ciper.”

Zatiranje svobode govora pod svobodo

Da želi oblast “disciplinirati” medije in nagrajevati zgolj poslušne sicer ni nobena skrivnost, saj je celo samo premier Robert Golob Tanji Starič na RTV Slovenija prostodušno priznal, da se je skupaj z novinarji RTV Slovenija zavezal policijo in javni medij “očistiti janšistov” (ne janšizma, ampak janšistov, se pravi ljudi, ki se z njim politično ne strinjajo). Že takrat so se križali tudi na levici, saj je šlo za izjavo na ravni kakšnih latinskoameriških socialističnih samodržcev.

Robert Golob pred Tanjo Starič v oddaji Odmevi. (foto: zajem zaslona)

Od takrat so v Golobovi koaliciji “osvobodili” oz. “depolitizirali” javno RTV Slovenijo, jo napolnili s svojimi aktivisti in nezakonito odpustili vse novinarje, ki z njimi ideološko niso bili kompatibilni: spomnimo, pred “depolitizacijo” Golob sploh ni hotel dajati izjav RTV Slovenija. Prav tako so sprejeli medijski zakon, s katerimi so nagradili “svoje” medijske tajkune in uvedli državno inšpekcijsko cenzuro ne le za medije ampak celo za vplivneže. Na dtugi strani njihovi politiki tožijo zasebne medije, če si jih kdo privošči v kakšni parodiji (spomnimo na primer Tamare Vonte, ki toži naš medij, hkrati pa ga politično preganja prek politkomisarske “preiskovalne komisije” DZ, ki lovi opozicijske medijske “čarovnice”). Medtem ko sta bila novinar in urednik Jože Biščak in Aleksander Škorc obsojena za satiro (celo z zaporno kaznijo), pa je bil minister Luka Mesec oproščen, ko je Bernarda Brščiča označil za fašista.

Bernard Brščič je neuspešno tožil Luko Mesca, foto: X

Na medijskih razpisih dobivajo sredstva izključno trobila levice; od začetka mandata do danes ni sredstev prejel niti en desni medij. Celo Mirovni inštitut oziroma njegova direktorica je morala priznati, da na desni ni medijev, ki bi imeli več kot 100 tisoč bralcev ali poslušalcev dometa — seveda zaradi represije medijev in splošne politično-korporativne cenzure. Kot smo slišali na tiskovni konferenci Društva za vrednote Slovenske osamosvojitve, je Valentin Areh povedal, da je prav njihov portal najmočnejši desni medij v državi, z okoli 80 tisoč bralci.

Valentin Areh (Foto: Polona Avanzo)

Kljub temu je jasno, da cenzura — vsaj za zdaj — deluje, čeprav se korekcijski mehanizmi tudi zaradi interneta počasi, a vztrajno postavljajo.

Kajzer: Tako velikega padca ni brez vzrokov

Nekdanji slovenski diplomat, ki je služil kot veleposlanik v Washingtonu, Tone Kajzer, je na socialnem omrežju X zapisal: “Lahko prosim kdo preveri, ali podatki Združenih narodov držijo? Enostavno je težko verjeti, da smo glede svobode izražanja Slovenci padli na 81. mesto. V kolikor to drži, pričakujem, da bomo nemudoma ukrepali. Mediji, ki niso del monolita, že ‘bijejo plat zvona’.”

dr. Tone Kajzer (foto: Polona Avanzo)

V izjavi za Nova24TV je dodal: “Težko, da pride do tako velikega padca v tako kratkem obdobju, brez vzrokov. Nisem strokovnjak za področje “svobode izražanja” ampak glede na vstopne podatke, ki jih upoštevajo pri “izračunu” tega in podobnih indeksov bi lahko sklepali, da se je skrčil “prostor” ki ga recimo država skozi financiranje t.i. javnega medija zagotavlja za pluralno in svobodno interpretacijo dogajanja doma in po svetu. V tem smislu se kot možen odgovor na vprašanje kaže situacija z Javno RTV in medijskim zakonom za katerega zaradi “molka” US ne vemo, če je skladen z ustavo.”

Kaj je indeks svobode izražanja?

Vsakoletni indeks svobode izražanja (Freedom of Expression Index) je projekt V-Dem (Varieties of Democracy), ki ga vodi V-Dem Institute na Univerzi v Göteborgu na Švedskem. Projekt zbira informacije o demokraciji in človekovih pravicah po svetu. Ocene izvajajo približno 3.500 strokovnjakov za posamezne države, ki skupaj z raziskovalci V-Dem analizirajo politične institucije in zaščito pravic.

Indeks vključuje več kot 500 indikatorjev in 245 indeksov, ki zajemajo različne vidike demokracije, vključno s svobodo izražanja. Podatki se standardizirajo, občasno se uporabljajo nado

Gre za legitimen in široko priznan indeks, ki temelji na sistematični metodologiji, in združuje presoje tisočev neodvisnih strokovnjakov, je recenziran in pogosto uporabljen v znanstvenih raziskavah, mednarodnih poročilih in analizah (npr. pri primerjavah demokracije med državami in skozi čas). Rezultati so objavljeni v podatkovnih zbirkah in vizualizacijah, ki omogočajo primerjave med državami in skozi čas.

Širše je V-Dem (Varieties of Democracy) mednarodni raziskovalni projekt, ki sistematično meri in primerja stopnjo demokracije in varovanja človekovih pravic po svetu. Projekt se je razvil, kot navajajo na svoji spletni strani,  z namenom pokazati, da demokracija ni enodimenzionalen pojem, temveč ima več različnih oblik in lastnosti.

M. I.

The post Katastrofalni padec Slovenije na indeksu svobode izražanja first appeared on Nova24TV.
Read Entire Article