Kajzer: “Slovenska skrajna levica izkorišča Bližnji vzhod za preusmerjanje pozornosti”

Vlada na čelu s premierjem Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je postavila izraelsko-palestinski konflikt v središče svoje agende. Svoj odnos do konflikta utemeljuje na humanitarni osnovi, s pogostim sklicevanjem na trpljenje otrok. A pozor, na svetu divja vrsta krvavih konfliktov, ki jih praktično ne zanimajo, niti jih ne zanimajo v teh konfliktih trpeči otroci. Zakaj je temu tako, smo povprašali … 

Po podatkih Unicefa je kar 473 milijonov otrok, več kot eden na šest otrok, živelo v konfliktnih conah. Število otrok, ki živijo v aktivnih vojnih območjih, narašča. Še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v vojnih območjih živelo deset odstotkov otrok, danes ji živi že 19 odstotkov.

Število otrok, ki na leto umre v konfliktih, je težko oceniti. Zanašamo se lahko na ocene, številke pa so verjetno še veliko večje. Leta 2023 je bilo na svetu ubitih ali pohabljenih 11.649 otrok. Od tega jih je življenje izgubilo 5.301, kar predstavlja skoraj 15 ubitih otrok na dan. Lansko leto je bilo prav tako tragično. Iz letnega poročila Varnostnega sveta Združenih narodov o otrocih v oboroženih konfliktih je bilo lansko let kar 22.495 otrok ubitih oz. ranjenih, rekrutiranih v oborožen boj ali pa jim je bila zavrnjena humanitarna pomoč.

Otroci pa seveda ne umirajo zaradi ran, ki jih povzroča orožje, temveč tudi zaradi lakote, ki nastane kot neposredna posledica vojne. Včeraj smo denimo poročali o lakoti, ki drži v primežu Jemen. Že od leta 2015 poteka vojna med državnim vodstvom Jemna in Hutiji, za katerimi stoji Iran. Tudi za Hamasom, ki brez demokratične osnove še vedno obvladuje preostanek Gaze, stoji Iran.

Število vojaških konfliktov narašča, a levico zanima le en konflikt
Poročila UCDP (Uppsala Conflict Data Program) navajajo, da je bilo lansko leto na svetu kar 61 aktivnih vojaških konfliktov, v katere je bila vpletena vsaj ena država. Leto pred tem so zabeležili 59 aktivnih vojaških konfliktov. Trend je jasen, število vojaških konfliktov med državami ali med državami in nedržavnimi akterji narašča.

Izmed vseh teh konfliktov in izmed vseh vojnih območjih, v katerih trpijo in umirajo tudi otroci, slovensko levico v politični in medijski sferi zanima zgolj en konflikt – konflikt v Palestini. Glede na nevarnost vojne v Ukrajini, ki ima veliko večji eskalacijski potencial in v veliko večji meri zadeva Slovenijo. Odvija se namreč na meji Evropske unije in Severnoatlantskega zvezništva in Slovenija je seveda polnopravna članica obeh organizacij. In seveda – tudi otroci v Ukrajini umirajo. Po podatkih Združenih narodov je med 24. februarjem 2022 in 31. decembrom 2024 življenje izgubilo 669 otrok, 1.833 jih je bilo ranjenih. Zunanja ministrica Tanja Fajon ni organizirala nobene politične akcije za zaotritev sankcijskih režimov zoper Rusijo, še manj pozvala k povečanju pomoči za Ukrajino.

Je pa ravno v tem tednu na RTV skušala pojasniti agresivno držo Slovenije do Izraela. Državno vodstvo je že pred časom v pravno spornem postopku priznalo Palestino, sedaj pa je začelo uvajati sankcije. Nekdanji direktor obveščevalne varnostne službe MORS je njeno izvajanje komentiral tako: “Kakšna bleferka. Dodika se ne upa dotakniti, zaradi levičarske agende pa na polno po izraelu. Ona bo komu nastavljala ogledalo? Lepo vas prosim. In embargo? V 3 letih smo uvozili iz območij, ki jih sedaj blokiramo za 2000 EUR blaga. Dajte, no.”

Dolgoletni diplomat Tone Kajzer (Foto: Bobo)

Razlog je iskati v širših geopolitičnih okoliščinah
Poraja se torej vprašanje, zakaj je ravno palestinsko-izraelski konflikt tako pomemben za slovensko levico. Na to vprašanje nam je pomagal odgovoriti nekdanji ambasador Slovenije v Washingtonu Tone Kajzer.

Ž. K.