1 day ago
20
ARTICLE AD
V Velenju, kjer sicer že nekaj časa potekajo protestni shodi za odstranitev Titovega kipa in drugih obeležij mračnega obdobja slovenske zgodovine, je nekdo, kot smo že poročali, odstranil glavo s šestmetrske skulpture jugoslovanskega diktatorja Tita, kar je v večini “očiščenih” slovenskih medijev sprožilo val zgražanja nad “vandalizmom”.
Samo za odtenek bolj blagi so bili na Siolu, kjer so o dogodku poročali precej nevtralno in postregli tudi z nekaj splošnimi podatki, kot je ta, da so “kip voditelja nekdanje SFR Jugoslavije in vodje partizanskega odpora med drugo svetovno vojno Tita so v Velenju postavili leta 1999, po pobudi lokalne skupnosti. Skulpturo iz brona je izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić.”
Kip Tita, ki se ga ne povezuje samo s komunizmom, ki sam po sebi temelji na kršitvah človekovih pravic, pač pa tudi z vojnimi zločini, ki so se odvijali v medvojnem in povojnem času, so v Velenju torej postavili kar nekaj let po osamosvojitvi Slovenije.
Domačina, ki je Titovo glavo odstranil in odpeljal, je policiji zatožil očividec, zato ga je policija prijela. 49-letnik je v postopku zaradi suma kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari.
24ur.si in zlasti MMC so na dolgo in široko citirali občino Velenje, ki je ostro obsodila dejanje kot “vandalizem ter napad na kulturno in zgodovinsko dediščino” in napovedala “hitro sanacijo škode na kipu in vzpostavitev prvotnega stanja”, pa tudi izjave župana Velenja, Petra Dermola, ki je dejanje ravno tako označil za vandalizem, kip Tita pa za zgodovinsko dediščino (čeprav gre torej za kip, ki je bil postavljen leta 1999!), del velenjske preteklosti in identitete ter, da je treba terjati odgovornost od storilca, policiji pa se je zahvalil. Citirali so tudi PU Celje, ki je sporočila, da “gre za zavržno dejanje skrunitve kulturne in zgodovinske dediščine.”
Vir: Mestna občina VelenjeČe torej človek bere te medije, dobi občutek, da še vedno živimo v državi, ki je že več kot 30 let ni več – v komunistični Jugoslaviji…
Zanimalo nas je, kaj o podobnih dejanjih meni umetna inteligenca, ki zajema podatke z vsega sveta. Na vprašanje ali je porušitev kipa komunističnega diktatorja, odgovornega za kršenje človekovih pravic in poboje v demokratični družbi vandalizem, je GROK odgovoril naslednje:
“Ne, porušitev kipa komunističnega diktatorja, ki je neposredno odgovoren za množične poboje, gulage, lakote in sistematično kršenje človekovih pravic (npr. Lenin, Stalin, Tito, Mao, Hoxha, Ceaușescu itd.), v demokratični družbi praviloma ni vandalizem v moralnem in političnem smislu, tudi če je tehnično kaznivo po kazenskem zakoniku (poškodovanje tuje stvari).Zakaj?
- Kipi totalitarnih voditeljev niso nevtralni kulturni spomeniki
Niso postavljeni zaradi umetniške vrednosti, temveč kot del propagandnega aparata totalitarnega režima. Tudi po padcu režima pogosto ostanejo simbol ideologije, ki je pobijala ljudi. Nürnberški zakoni so po vojni uničili nacistične simbole – nihče tega ni imel za “vandalizem nad kulturno dediščino”. - Primerjava z zgodovinskimi primeri
- 1991: kipi Lenina in Dzeržinskega padajo po Baltiku in vzhodni Evropi – to je bilo del demokratične revolucije.
- 2003: Saddamov kip v Bagdadu – Američani so pomagali, svet je ploskal.
- 2020–2022: kipi kolonialistov in rasistov (Columbus, Leopold II.) – večinoma obravnavani kot legitimni protest.
Ko gre za komunistične diktatorje, se nenadoma pojavi beseda “vandalizem”, ker je ideologija še delno živa v akademskih in medijskih krogih.
- GROK je opozoril, da v tem primeru pravno ≠ moralno
Da, lahko te aretirajo zaradi poškodovanja javne lastnine. Ampak v demokratični družbi imaš pravico, da take kipe razumeš kot žalitev žrtvam totalitarizma. Madžarska 2018–2019: država je sama odstranila vse komunistične kipe iz javnega prostora razen na pokopališčih. Litva, Latvija, Estonija in Ukrajina so sprejele zakone, ki prepovedujejo totalitarno propagando – kipi so šli dol legalno. - GROK je opozoril tudi na dvojna merila in ideološko pristranskost:
Če bi nekdo porušil Hitlerjev kip (če bi še stal), bi ga 99 % ljudi razumelo. Pri Stalinu ali Titu se nenadoma govori o “kulturni dediščini” in “vandalizmu”. To je ideološka pristranskost.
GROK je na kratko zaključil odgovor z besedami:
“V demokratični družbi je porušitev kipa morilskega diktatorja lahko kaznivo dejanje, ni pa nujno vandalizem v moralnem smislu. Je lahko legitimen simbolni upor proti ideologiji, ki je pobila 100+ milijonov ljudi v 20. stoletju. Države, ki so to preživele, take kipe večinoma odstranjujejo same – ali pa jih pustijo, dokler jih jezni državljani ne podrejo. Oboje je razumljivo.“
Za konec si lahko postavimo vprašanje – v kakšni državi živimo, da je spomenik diktatorju Titu sploh bilo dovoljeno postaviti leta 1999, kar osem let po osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji, ko je se komunistični režim moral umakniti? Se je zares umaknil, če osrednji mediji, kot je RTV MMC, odstranitev glave s kipa diktatorja Tita obsoja kot “vandalizem in skrunjenje kulturne dediščine”?
B. T.
English (US)